Virtualni ogledi bodo nepogrešljiv del prostočasnega turizma tudi v prihodnje

O tem, kako pomembni so (bili) virtualni ogledi v turizmu med pandemijo in v kolikšni meri bodo ostali zanimivi tudi po njej, smo se pogovarjali s Tino Hudnik, dolgoletno turistično vodnico in solastnico podjetja G Guides, ki pripravlja virtualna doživetja Slovenije in Ljubljane za tuje obiskovalce in izobražuje turistične vodnike zanje. Bila je tudi ena prvih vodnic, ki je popeljala obiskovalce po Ljubljani, potem ko je lani turistični svet prvič obstal.

Virtualni ogledi so postali med pandemijo nepogrešljiv del turizma. Kakšna je vaša izkušnja z nenadno potrebo po čim prejšnji selitvi v virtualni svet?

Virtualne ture sicer niso nekaj tako zelo novega; pandemija je samo pospešila njihov razvoj. Pred kakšnimi petimi leti sem razmišljala o smeri, ki jo bo ubiral turizem – domnevala sem, da se bo čedalje bolj selil tudi v virtualni svet, ne glede na razmere, ki so ga lani prisilile v to. Takrat je bil ta razvoj sicer še dokaj nejasen, saj še ni bilo ne ustrezne tehnologije ne podpornega okolja zanj, pa tudi zanimanje ljudi za takšna doživetja ni bilo dovolj veliko. Ampak vendarle: z njimi lahko omogočaš potovanja ljudem, ki si jih v fizičnem svetu ne morejo privoščiti oziroma si jih teže privoščijo, na primer ljudem s posebnimi potrebami, starejšim ... Poleg tega odpirajo ljudem vrata destinacij, kjer so pred pandemijo zaradi čezmernega turizma že omejevali obisk. Z virtualno izkušnjo je vse, kar se v fizičnem svetu omejuje, na voljo vsem.

Redno vodite tuje obiskovalce na virtualne ture po Sloveniji in Ljubljani, že dobro leto izobražujete vodnike z vsega sveta zanje. Kakšne so vaše izkušnje z virtualnim vodenjem?

To je nekaj povsem drugega kot vodenje v realnem svetu. Najprej se moraš naučiti uporabljati tehnologijo zanj (pokaže napravo, v katero vodnik namesti pametni telefon, s katerim snema in predvaja vodenje; stabilizacijska funkcija naprave omogoča, da je posnetek jasen in v mirovanju, op. u.). Prilagoditi moraš način vodenja. Če je mogoče v realnem svetu zlahka izpeljati triurno turo po Ljubljani, je v virtualnem svetu to nemogoče – že ena ura je lahko predolga. Sposobnost ohranjanja pozornosti udeležencev je pri virtualnih vodenjih (še) manjša kot v realnem svetu. Zato je bolj smiselno oblikovati krajša, tematska vodenja. Poleg tega mora biti njihova vsebina čim bolj strnjena, poskrbeti je treba za »uau« učinke, presenečenja ... Udeleženci se bodo dolgočasili, če bodo samo gledali in poslušali.

Kako pa prenesti v virtualni svet čim polnejše doživljanje destinacije, tudi skozi preostale čute, kot sta vonj in okus?

Tudi v virtualnem svetu lahko pričaraš vonj, okus ... Ko sem okoli božiča vodila po Ljubljani, so obiskovalci prav vonjali potico, pražene mandlje in pečen kostanj – zato, ker so dobili tako podroben opis vzdušja, da so ga lahko občutili. Pred kratkim sem imela turo po Ljubljani v mrazu in obiskovalka se je tako vživela v tukajšnje vremenske razmere, da je dejala, da se bo toplo oblekla. Bila je v Teksasu (smeh)! Vodniki smo za obiskovalce virtualnih ogledov kot medij. Sicer pa je tudi zanje osebni stik prav tako pomemben kot v realnem svetu. Vodnik mora poskrbeti za interakcijo z obiskovalci, jih spodbuditi k njej.

Zdi se, da je vodnik na virtualnih ogledih še bolj ključen za njihovo (ne)uspešnost kot v realnem svetu?

Vodnik je edini stik z destinacijo, ki jo ima gost. Če bo slab, se gost skoraj zagotovo ne bo odločil za obisk destinacije – in nasprotno: če bo dober, je velika verjetnost, da jo bo obiskal. Imela sem kar nekaj obiskovalcev, ki Slovenije in Ljubljane prej niso poznali, po ogledu pa so dejali, da sta pri vrhu seznama destinacij, ki jih bodo obiskali takoj, ko bo to mogoče.

Kakšna pa je vaša izkušnja virtualnega vodenja, ko ste v vlogi udeleženke?

Bila sem na številnih virtualnih turah. Meni so super. Iz udobja svojega stanovanja, pisarne, kjer koli pač si, se lahko za nekaj časa odklopiš in odpotuješ v destinacijo, o kateri mogoče sanjaš, ki si jo mogoče želiš obiskati ... Zato so dobre virtualne ture tudi vrhunsko marketinško orodje. Ljudje bodo po pandemiji (še) previdnejši pri odločanju za potovanja, želeli bodo še zmanjšati tveganje, da bo šlo kaj narobe. Zato je pričakovati, da se bodo pogosteje prepričali, da so prav izbrali, tudi s pomočjo virtualnih izkušenj.

Virtualni ogledi bodo torej ostali vidno pozicionirani v turizmu tudi po koncu pandemije?

Mislim, da bodo v prihodnje za ljudi čedalje zanimivejši, saj se njihova ponudba tudi čedalje bolj povečuje in je čedalje bolj raznolika. Kot sem že omenila, si nekateri ljudje potovanj ne morejo privoščiti; omenila sem ljudi s posebnimi potrebami in starejše. Ljudem tehnologija, ki je potrebna za udeležbo na virtualnih turah, ni več tako tuja, ali imajo pomoč pri njeni uporabi. Na kakšni turi imam tudi goste, ki pripeljejo nanjo svoje starše. So pa tipi virtualnih ogledov zelo različni. Platforma AirBnb Experiences, se, recimo, osredotoča na interakcijo med obiskovalci, ne toliko med vodnikom in gosti. Ljudje recimo pridejo na turo v Pariz, želijo izvedeti kaj o mestu, a ključno jim je, da so v družbi ljudi z različnih koncev sveta, ki jih zanimajo podobne stvari, da spoznavajo nove ljudi, da poklepetajo med sabo, da imajo občutek skupnosti. Ljudje imajo različne razloge za odločanje za virtualne izkušnje: od osamljenosti in želje po odklopu do želje po spoznavanju novih ljudi in destinacij.

Katere pa so ključne omejitve pri razvoju virtualnih ogledov?

Prostori brez internetne povezave – z njo si pri tem vedno omejen.

Slogan vašega podjetja poudarja trajnost (»Znanje za trajnostno prihodnost«). Kako si prizadevate zanjo v virtualnem svetu, ki težko uresničuje nekatere vidike trajnostnega razvoja – recimo prispevek k večji gospodarski blaginji okolja, ki jo obiščejo udeleženci virtualnih tur?

Ja, to je zelo zanimivo vprašanje. Pravzaprav je ravno nasprotno. Trajnostni razvoj lahko z virtualnimi izkušnjami podpiramo in spodbujamo na vseh ravneh in prispevek k lokalni blaginji je tisti del, ki je pri naših izkušnjah vedno prisoten. Res je, da je na prvi pogled vidna pozitivna posledica virtualnega turizma le to, da ne obremenjuje okolja, spodbujanje preostalih stebrov trajnosti pa je teže viden, vendar je zelo lahko dosegljiv, če znamo pravilno pristopiti k ustvarjanju doživetij. Lokalna potrošnja turistov v destinaciji je pri nas vedno prisotna tako, da smo v oglede vključili lokalne ponudnike, ki na njih predstavijo svoje izdelke, ki jih lahko obiskovalci kupijo. Med pandemijo je bilo to zanje še zlasti dobrodošlo, ker je številnim to predstavljalo edini vir zaslužka.

Kako pa vidite prihodnost virtualnega turizma?

V hologramih (smeh). V tem, da bom lahko ustvarjala turistično izkušnjo skupaj s turistom, ko bova oba v virtualnem svetu. Zdaj se to mogoče še sliši futuristično, a menim, da bo v desetih letih to postala realnost.

Za konec pa še v »realno« Ljubljano. Kot vodnica, ki že leta vodi po Sloveniji in Ljubljani – in, ne nazadnje, Ljubljančanka –, kako doživljate svoje mesto? Kot prebivalka in kot vodnica?

V Ljubljano sem zaljubljena. To je moje mesto (nasmeh). Zelo rada pridem v staro jedro na kavo, rada pridem v pisarno s pogledom na Ljubljanico in Ljubljanski grad, uživam v sprehodih po mestu, čez tržnico, po nabrežjih, v sončku na Špici, v supanju po Ljubljanici ... Meni je Ljubljana izjemno všeč, zato jo vselej predstavljam z navdušenjem, ki se hitro prenese na obiskovalce. Poleg tega jim je izjemno pomembno, da jih po mestu ne vodi »le« vodnica, temveč – domačinka.

Turizem Ljubljana ponuja obiskovalcem pet tematskih virtualnih ogledov: ogled starega mestnega jedra »Skrite zgodbe stare Ljubljane« oziroma »Ljubljana Wanderlust«, »Ljubljana po vaši meri«, ki omogoča oblikovanje ogleda po lastnih željah, »Skrivnosti ljubljanskih ulic«, ki odpira knjigo zanimivih zgodb mesta, in »Invader v Ljubljani«, ki razkriva stvaritve svetovno znanega uličnega umetnika Invaderja.