Mednarodna statistika združenja ICCA za leto 2017

Takšen pristop k obravnavi dogajanja v industriji srečanj omogoča konsistentno primerjavo kongresnih destinacij v svetovnem merilu in podaja vpogled v trg mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj. Specifičnost kriterijev pa po drugi strani pomeni tudi določene omejitve, zaradi katerih je rezultate ključno obravnavati z določene razdalje: zaradi kriterijev v poročilo namreč ni mogoče uvrstiti vseh mednarodnih dogodkov v destinacijah. Raziskava poleg tega ne zajema korporativnih oziroma gospodarsko-podjetniških ter medvladnih srečanj in motivacijskih potovanj, ki so pomemben del svetovne industrije srečanj.

Izsledki poročila ICCA za leto 2017

Industrija srečanj je lansko leto sklenila z rekordnim številom dogodkov: 12.558 ali s 346 dogodki več kot leto prej, kar je največ od leta 1962, za katero je ICCA prvič zbrala podatke.

Med mestnimi destinacijami je prvo mesto prvič po letu 2004 s 195 dogodki prevzela Barcelona. Pariz, ki je imel največ dogodkov leta 2016 (in leta 2014), je zasedel drugo mesto s 190 dogodki. Na prvih petih mestih so sicer ista mesta kot v lani objavljenem poročilu: poleg Barcelone in Pariza še Dunaj, Berlin in London. Prvo neevropsko mesto je – tako kot v lanskem poročilu – Singapur na 6. mestu, do 10. mesta pa si sledijo še Madrid, Praga, Lizbona in Seul.

Med državami so ponovno slavile Združene države Amerike z 941 dogodki (sedem dogodkov več kot leto prej), sledijo Nemčija s 682 dogodki, Združeno kraljestvo s 592 dogodki ter Španija in Italija. Do 10. mesta se zvrstijo še Francija, Kitajska, Japonska, Kanada in Nizozemska. Evropa tako ostaja vodilna celina v segmentu znanstveno-strokovnih srečanj s 53,6 odstotka vseh srečanj.

Največ kongresov je bilo oktobra, septembra, junija in maja, kar je že ustaljena praksa.

Martin Sirk, predsednik ICCA, je izsledke poročila za leto 2017 komentiral takole: »V času globalne negotovosti je rast števila srečanj strokovno-znanstvenih združenj nekakšna anomalija, vendar nas to ne bi smelo presenetiti. Še vedno smo v obdobju revolucionarnih sprememb v smislu znanstvenega in tehnološkega napredka, ki preoblikujejo tradicionalna združenja, kot so tista na področjih medicine in gospodarstva. Takšne skupnosti se morajo v intenzivnih obdobjih novih znanj in informacij redno srečevati – ne samo na tradicionalnih in uveljavljenih oblikah dogodkov, temveč tudi na novih srečanjih, ki nagovarjajo nova akademska področja in si prizadevajo dosegati nova občinstva. To so izzivi, za katere verjamemo, da bodo razvoj tega segmenta srečanj spodbujali tudi v prihodnjih letih.«

Slovenija in Ljubljana v svetovnem in evropskem merilu

Letos si Slovenija z 68 dogodki deli 45. mesto skupaj z Estonijo (lani je Slovenija zasedala 44. mesto s 73 dogodki). Pred nami so države, ko so na primer Združeni arabski emirati in Romunija (70 dogodkov), Srbija (71), Rusija (87), za nami pa Vietnam s 64 dogodki, Turčija (57) in Litva (47). Na evropski lestvici Slovenija zaseda 24. mesto.

Ljubljana je z 44 dogodki zasedla 56. mesto skupaj z Zagrebom, kar je nekoliko slabše kot lani, ko je bila s 54 dogodki na 47. mestu. Tik pred Ljubljano so destinacije, kot so Krakov (45 dogodkov) ter Talin in München (po 46), za njo pa Göteborg (41), Firence (40) in Bukarešta (39). V evropskem merilu Ljubljana zaseda 28. mesto.

Izsledke lahko deloma pripišemo uvodoma omenjeni specifičnosti kriterijev, ki jim sledi ICCA, in dejstvu, da določen tip srečanj (na primer medvladna in korporativna srečanja) iz statistike preprosto izpade. Določena stopnja nihanja med leti je sicer značilna za vse svetovne destinacije. To pomeni, da je lahko velikost srečanj v destinaciji celo rekordna, vendar se to ne bo nujno izražalo na rezultatih lestvice ICCA.

Leto 2018: napoved rekordnega kongresnega leta

Ljubljana in Slovenija imata sicer že več let pozitivne rezultate, kar gre pripisati večletnemu povečevanju trženjskih projektov ključnih deležnikov v destinacijah, ki so aktivni pri pridobivanju mednarodnih kongresnih prireditev v segmentu združenj, in drugih partnerjev, ki si izjemno prizadevajo za povečevanje prepoznavnosti Ljubljane in Slovenije kot kongresnih destinacij.

Poudariti je treba tudi številne prestižne nagrade, ki sta jih Ljubljana in Slovenija prejeli v zadnjih letih, dosežke slovenske znanosti in pomembnih mest, ki jih slovenski strokovnjaki zasedajo v mednarodnih združenjih.

Leto 2018 bo za Ljubljano v vseh pogledih rekordno kongresno leto; s kontinuiranim in premišljenim razvojem kongresnih produktov, povečanimi vlaganji v hotelsko industrijo in čedalje bolj privlačno splošno turistično ponudbo mesta je prihodnost kongresne industrije v destinaciji zagotovo obetavna.