Po Jakobovi poti iz Grosuplja v Ljubljano

Če segajo korenine Jakobove poti v daljno preteklost, pohodniki na tem delu poti odpotujejo še dlje v času: v starejšo železno dobo. Jakobova pot namreč vodi čez eno najbolj znanih arheoloških najdišč v Sloveniji z bogato zapuščino iz halštatskega obdobja: Magdalensko goro. Sicer pa je lep preplet kulturne in naravne krajine, bogata še zlasti s prostranimi gozdovi, ki jih zapustimo šele na robu središča Ljubljane.

Ta del Jakobove poti se začenja na križišču v naselju Perovo pri Grosupljem, okoli dva kilometra iz središča Grosupljega, kjer je tudi železniška postaja. Za dostop do izhodišča je najbolj priporočljivo sesti na potniški vlak Ljubljana–Grosuplje, od tod pa prehoditi razdaljo do začetka poti.

Oznake Jakobove poti sprva povedejo ob asfaltni cesti, ki jo kmalu nadomesti lep kolovoz. Ta sprva vodi ob robu gozda ob avtocesti, zatem pa se obrne globlje v gozd in privede do travnika in naselja, kjer se priključi planinski poti na Magdalensko goro, pomembno arheološko najdišče. Tukaj so izkopali na stotine grobov, najdragocenejše in najbolj ohranjene najdbe v njih pa izvirajo iz obdobja železne dobe.

Na vrh hriba se vzpnemo skozi gozd – do razpel križevega pota, ki privedejo do cerkve sv. Magdalene. Ob njej si lahko odpočijemo na klopi ali na zidu, ki jo obdaja kot prstan, v prijetnem zavetju tišine.

Od tod se spustimo do hiš, zatem pa sledi daljša hoja ob cesti skozi gozd in naselja. Ceste na Jakobovi poti med Grosupljim in Ljubljano niso nikoli prometne, zato lahko ob njih hodimo dokaj brezskrbno. Pogosto so to tudi najbolj razgledni deli poti; še zlasti rad se iznad travnikov in gozdov pokaže Krim, »ljubljanski Olimp« z drugim hribovjem, ki sega proti jugovzhodu države.

Pot izmenjaje vodi po gozdu, pa spet po odprtem, dokler se za lep čas docela ne potopi med gozdno drevje, kjer sprva vodi po razgibani stezici med praprotjo in nizkim grmičevjem, zatem pa se spusti po prašnem kolovozu. Ko zapustimo gozd, nas čaka le še krajši vzpon do prve možnosti za okrepčilo med potjo: Gostilnice Orle. Ta je po navadi dobro obiskana, saj je zaselek Orle, kjer je, priljubljena izletniška točka; pri gostilni je tudi 22 metrov visok razgledni stolp.

Od tod je le streljaj do ene največjih in najlepših gozdnatih vzpetin slovenske prestolnice, Golovca, po katerem se po urejenih poteh sprehodimo do središča mesta.

Z Golovca se Jakobova pot spusti v samo srce starega jedra Ljubljane pod Ljubljanskim gradom, do osrednje mestne tržnice. Vodi mimo baročne stolnice sv. Nikolaja, znamenitega Robbovega vodnjaka in magistrata po tlakovanih uličicah do mogočne cerkve sv. Jakoba, kjer se pot konča.

Cerkev sv. Jakoba je prva jezuitska cerkev na Slovenskem in prvi primer baročne dvorane s kapelami pri nas. Njeno notranjost so opremili znani slikarji in kiparji, med njimi Francesco Robba, čigar delo je tudi slikovit vodnjak pred magistratom (oltarji v kapelah in tabernakeljski veliki oltar z angeloma adorantoma), Janez Šubic (stropne poslikave), Luka Mislej (sedem kamnitih oltarjev v manjših kapelah) in drugi.