»Premalo se še zavedamo, kako izjemno privlačna destinacija je Ljubljana«

Gregor Jamnik je s skoraj tridesetletnimi izkušnjami v hotelirstvu izjemen poznavalec mestnega turizma; za njegov doprinos ljubljanskemu turizmu je v začetku maja tudi prejel najvišje odlikovanje Mestne občine Ljubljana.

Kako zadovoljni ste z obiskom in zasedenostjo hotelov v Ljubljani na pragu poletja? Kakšni so obeti za prihajajoče mesece?

S trenutno zasedenostjo hotelov sem zelo zadovoljen. Od začetka maja lahko že govorimo o ponovitvi leta 2019, čeprav smo pri napovedih še vedno previdni; ne drznemo si še docela upati, da smo dejansko na pragu ponovitve najlepših let ljubljanskega turizma. Smo pa priča še zlasti eksploziji povpraševanja prostočasnih gostov v času visoke sezone in ob koncih tedna. Kar je dobro, a hotelirji pogrešamo več poslovnih gostov; številni so potovanja nadomestili s spletnimi srečanji. Kar je za nas rahlo zaskrbljujoče, saj pomeni večjo sezonskost; poslovni gostje so zapolnjevali zmogljivosti skoraj vse leto. Tudi naše konferenčne zmogljivosti niso tako polno zasedene kot pred pandemijo, dogodkov je manj, z manj udeleženci. Res pa obiskovalci potrošijo več. Očitno je, da so ljudje po dobrih dveh letih, ko niso mogli ali si niso upali potovati, pripravljeni za potovanja porabiti več denarja kot prej.

Se vračajo še zlasti obiskovalci iz Evrope ali tudi z drugih celin?

Z odpravo omejitev na medcelinskih potovanjih se vračajo tudi gostje z drugih celin, pretežno iz Severne in Južne Amerike ter z Bližnjega vzhoda. V Ljubljani narašča še zlasti število obiskovalcev iz ZDA, zelo pa pogrešamo obiskovalce iz Azije. Medcelinski gostje Ljubljano poznajo, želijo si jo obiskati, k čemur so pripomogle številne prestižne nagrade in uvrstitve na lestvice najboljših turističnih destinacij. Za mesto pa so velik potencial: gost, ki pripotuje od daleč, tukaj ostane dalj časa in več potroši. In to si želimo v Ljubljani: daljšo dobo bivanja in večjo porabo obiskovalcev – to je ustvarjanje dodane vrednosti v turizmu, ki si jo želimo, saj bo ustvarjala dodatna delovna mesta, dodatne davke, dodatno turistično takso ..., s čimer se lahko mesto hitreje in bolje razvija ter izboljšuje ponudbo za goste.

Mestni turizem je v raziskavah evropskega turističnega trga ob začetku umirjanja epidemioloških razmer kotiral najviše pri potovalnih namerah Evropejcev; je želja po urbani živahnosti preglasila potrebo po umikanju v naravo?

To nas je v resnici malce presenetilo, saj so se ljudje dolgo, dobri dve leti pretežno izogibali večjih mest. A očitno jih potrebujejo – njihovo živahnost, kulturo, restavracije, nakupovanje, nočno življenje ... Neokrnjena narava se seveda prileže, a po dobrih dveh letih potrebujemo tudi akcijo (nasmeh).

Ljubljana že več kot desetletje vztrajno in čedalje bolj pridobiva na prepoznavnosti in priljubljenosti med tujimi gosti. Kaj je po vašem mnenju ključno, kar je spodbudilo njen razvoj v privlačno turistično destinacijo?

Začetek razcveta ljubljanskega turizma je spodbudilo zaprtje mestnega središča za motorni promet leta 2007. To je imelo tako velik vpliv na nadaljnji razvoj turizma, da mu pravim kar »veliki pok«. Dotlej Ljubljana ni imela jasno opredeljene turistične identitete, razen poslovne; hoteli so bili pretežno dobro zasedeni med delovniki, ob koncih tedna pa občutno manj. Z zaprtjem središča za motorni promet pa se je zgodila revolucija: Ljubljana se je znašla na evropskem zemljevidu najprivlačnejših mest – s središčem, po katerem lahko brezskrbno hodimo, dihamo svež zrak, z veliko naravnimi parki ... Pri čemer župan Zoran Janković tega ni storil za dobrobit turizma; to je storil za dobrobit prebivalcev mesta. In to je izjemno pomembno: da je pri razvoju destinacije v ospredju misel na domačine. Ne nazadnje pomenijo zadovoljni prebivalci zadovoljne turiste. Koncept destinacije, kjer je vse namenjeno zgolj turistom, je že dolgo pozabljen. Zdaj sta pri razvoju turizma ključnega pomena trajnost in družbena odgovornost.

Tudi aktualna strategija ljubljanskega turizma postavlja v ospredje razvoja lokalno prebivalstvo ...

Lokalno prebivalstvo pravzaprav narekuje razvoj destinacije. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi iz središča mesta izrinili lokalno prebivalstvo, kar je že pretilo leta 2019 z nenadzorovanim oddajanjem stanovanj prek platforme AirBnb. Zdaj je k sreči v pripravi nov zakon, ki bo to strožje reguliral in časovno omejeval. Stanovanja v središču mesta naj bodo večidel leta namenjena dolgoročnemu oddajanju študentom in drugi populaciji, ki živi v Ljubljani. Za turizem je to izjemno pomembno, saj zagotavlja avtentično, lokalno izkušnjo, zaradi katere gostje ne nazadnje pripotujejo v mesto. Sodoben turist si želi infiltrirati v življenje lokalnega prebivalstva.

Med cilji strategije je tudi razvoj Ljubljane v vodilno in najustvarjalnejšo mestno destinacijo trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Kako blizu je mesto pri doseganju tega cilja?

Mislim, da smo lahko optimistični. Toda: v hotelirstvu (in pri številnih drugih ponudnikih) opažam, da smo v primerjavi z marsikatero drugo evropsko prestolnico premalo samozavestni, ne zavedamo se, kako privlačna je Ljubljana in kako kakovostno ponudbo ima, tudi na področju hotelirstva. Hoteli, ki se odpirajo v zadnjih letih, so inovativni, butični in ponujajo različne možnosti nastanitve. Tako rekoč vsak hotel ima svojo celovito, unikatno zgodbo, arhitekturo, ki se razlikuje od konkurence. Tako raznolika ponudba lahko v Ljubljano privabi zelo široko paleto gostov. Ne smemo pozabiti, da je za goste z višjo kupno močjo nastanitev izjemnega pomena.

Omenili ste pomembnost inovativnosti v hotelirstvu; če jo preneseva na druge ravni turizma: Turizem Ljubljana je, denimo, v zadnjih letih ustvaril več inovativnih doživetij, kot so Brko tura, Dobimo se na plac in Mojster Plečnik. Kako zelo takšna doživetja pripomorejo k dvigu ravni kakovosti ponudbe in s tem tudi večji privlačnosti za goste z višjo kupno močjo?

Zelo! Tudi hotelirji smo lačni takšnih inovativnih destinacijskih produktov. Ne nazadnje povečujejo tudi našo privlačnost v očeh gostov. Takšna nepozabna doživetja so naloga vseh nas, ki soustvarjamo ljubljanski turizem. Za takšna doživetja so gostje tudi pripravljeni plačati več.

Kakor na splošno v turizmu je tudi za ustvarjanje in uspešnost takšnih doživetij nujno tesno povezovanje med različnimi akterji; kako ste zadovoljni z njim v Ljubljani?

Se povezujemo, bi pa ob tem poudaril še zlasti pomembnost digitalnega povezovanja v destinaciji. To pomeni, da bi bila obiskovalcem na voljo destinacijska aplikacija, ki bi jim zagotavljala vse potrebne informacije o čim celovitejši ponudbi mesta v hipu, ko bi jih potrebovali.

Eden ključnih segmentov mestnega, tudi ljubljanskega turizma je kongresni oziroma poslovni turizem. Ta po pandemiji najpočasneje okreva. Omenili ste že manko poslovnih gostov. Kakšni so obeti za prihajajoče mesece?

Po napovedih se poslovni turizem ne bo več vrnil na raven iz leta 2019 – osip poslovnih potovanj naj bi bil od 20- do 30-odstoten. Menim, da bo to kar držalo, žal, še zlasti na ravni individualnih poslovnih srečanj. Ta bodo v določeni meri ostala na spletu. Kongresi, konference, izobraževanja in druga srečanja, ki jih le stežka nadomestimo s spletom, bodo okrevali, pri čemer pa moramo biti glede na razmere v svetu pri napovedih spet previdni. Toda, vsaj kar zadeva naznanjanje morebitne nove recesije ... Če smo preživeli veliko recesijo pred petnajstimi leti, bomo tudi to, da le ne bo spet omejitve potovanj.

Kako privlačna kongresna oziroma poslovna destinacija pa je po vašem mnenju Ljubljana?

Zelo privlačna. Med njenimi konkurenčnimi prednostmi velja poudariti še zlasti njeno obvladljivost – v mestnem središču je vse dosegljivo peš, razdalje med hoteli in prizorišči srečanj so majhne, kar zelo olajša logistiko dogodkov. Med konkurenčnimi mesti je takšen samo Salzburg, ki pa je občutno dražji; Ljubljana je torej privlačna za srečanja tudi cenovno. Poleg tega ima dovolj dobre letalske povezave. Veliko lepša je kot glavna mesta na (konkurenčnem) Balkanu. Rad jo primerjam s hollywoodsko filmsko kuliso. Kongresni oziroma poslovni turizem ima torej v Ljubljani svetlo prihodnost, si pa želim, da bi bili pri njegovem nadaljnjem razvoju inovativnejši in drznejši pri ustvarjanju spremljevalnih dogodkov srečanj; tudi na tem področju moramo obiskovalcem pričarati nepozabne izkušnje.

Kot ste dejali, se moramo v mestu najprej dobro počutiti domačini, da se bodo tako počutili tudi obiskovalci – kako se v Ljubljani počutite vi?

Zelo dobro. Pred kakšnimi dvajsetimi leti bi se verjetno pritoževal, da nima velikih koncertov, mega zvezdnikov, odmevnih razstav, kot jih imajo v Parizu in Londonu, a zdaj se mi zdi vse to, kar sem v mestu nekoč pogrešal, njegova prednost (nasmeh). Ključna prednost mesta, ki ni preveliko, je še zlasti visoka kakovost bivanja. To, da se voziš na delo s podzemno železnico tudi dve uri, ni nikakršna kakovost bivanja, pa naj imaš na dosegu še tako slovite stadione in velike zvezdnike. Pa visoka stopnja kriminala ... Tudi varnost je pomembna prednost Ljubljane. In njena strateška lega, ki je edinstvena in zaradi katere je mesto odlično izhodišče za odkrivanje preostale Slovenije. Zelene površine. Vse to je izjemnega pomena za zagotavljanje visoke kakovosti bivanja lokalnih prebivalcev – in obiskovalcev.