Homška učna pot ob Kamniški Bistrici

Homška učna pot, ki jo je uredila Občina Domžale, se začenja (in končuje) pri Gostilni Repanšek v vasi Homec blizu Radomelj, znanem gostišču z več kot 130-letno tradicijo. Tu je tudi prva informativna tabla na poti; obiskovalce seznani z zgodovino Homca.

Bogata mlinarska dediščina

Smerokaz (pot je označena s posebnimi smerokazi zanjo) od tod povedejo do vznožja Homškega hriba in do Mlinarske brvi; njeno ime spominja na bogato mlinarsko dediščino teh krajev. Tod si je mogoče prebrati o Kamniški Bistrici, največjem hudourniku v Sloveniji, dolgem triintrideset kilometrov, in njenih mostovih.

Pot nato vodi proti gozdu, kjer se pohodniki seznanijo s Homško mlinščico (Kamniška Bistrica je znana po svojem sistemu mlinščic) in tukajšnjih mlinih. Naslednje »postaje« jih seznanijo z grmovnicami in zeliščnem sloju poplavnega gozda, pa o vodnih nevretenčarjih, kamninah in prodiščih, vodnih pticah ... Zatem se pot vzpne, obiskovalce pa v gozdu objameta mir in tišina, ki ju lahko prekinjata le petje ptic in šumenje drevesnih krošenj. Na poti je tudi žegnan studenec, ki naj bi imel skrivnostno energijo.

Bloudkova skakalnica

Homška učna pot zatem povede proti Župnijski cerkvi Marijinega rojstva, a pohodniki naj bi si jo ogledali pozneje; najprej je »na vrsti« najvišja točka poti, Pikl, kjer je klopca za počitek v objemu gozda. Sledi strm spust do spomenika, kjer je informativna tabla o spomenikih prve in druge svetovne vojne. Od tod se pohodniki spet spustijo do Kamniške Bistrice, do Mostu želja, in do smučarske skakalnice – načrte zanjo je naredil Stanko Bloudek, znan še zlasti po tem, da je v svet ponesel glas o planiški velikanki. Pot nato vodi do cerkve, kjer si lahko obiskovalci preberejo o njeni zgodovini in uživajo v lepem razgledu na Kamniško-Savinjske Alpe.

Plečnikova vila

Sledi spust mimo lurške kapelice – do Plečnikove vile; njena streha je prekrita z betonskimi strešniki, ki so bili oblikovani in prvotno izdelani za samostan Križanke v Ljubljani. Zatem pot vodi do arheološkega najdišča in se spusti do središča vasi s starim vaškim vodnjakom, Marijino kapelico in lipo samostojnosti. Ob doprsnem kipu opernega pevca Jožeta Gostiča, ki stoji pred njegovo nekdanjo hišo, je zapis o njegovem življenju in bogati pevski karieri.

Pot se sklene, kjer se je začela: pri Gostilni Repanšek. Dolga je 4,3 kilometra, na njej premagamo 114 metrov višinske razlike, prehodimo pa jo v eni do poldrugi uri.