Razgiban izlet po Ihanski krožni poti
Umirjen sprehod po razgibanih gozdnih poteh in jasah ter odmaknjenih zaselkih – ob spoznavanju tukajšnje zgodovine; to je turistično-planinska Ihanska krožna pot, ki je primerna še zlasti za ljubitelje nezahtevnih urejenih poti, ob katerih se nizajo tudi različne kulturno-zgodovinske in naravne zanimivosti. Razgiban potep je »začinjen« še z lepimi razgledi in možnostjo raziskovanja podzemnega sveta. Pot je dolga 11,5 kilometra, na njej premagamo 511 višinskih metrov, označena pa je z rumeno-belimi markacijami in rumenimi usmerjevalnimi tablami.
Ihanska krožna pot se začenja v športnem parku v Ihanu, manjšem kraju v bližini Domžal, in se po cesti, mimo pokopališča, vzpne do župnijske cerkve sv. Jurija – zavetnika kraja. Od tod se spusti in kmalu spet vzpne v hrib, kjer opazimo ostanke kamnoloma; v njem so v 19. stoletju pridobivali znamenito pisano Ihansko brečo (»marmor«, ki je v resnici apnenec).
Pot nato vodi zložno skozi gozd do manjše domačije in do gotske cerkve sv. Kunigunde na Taboru nad Ihanom; nekdaj je bila to grajska kapela krumperških grofov, v njej so pokopavali lastnike gradu Krumperk. Nadaljuje se po delu Domžalske poti spominov proti Brdu nad Ihanom, nad pašniki, do lepo obnovljenega posestva Konjeniškega centra Ščap. Od tod povede do še ene gotske cerkve – sv. Miklavža na Goropečah; nekoč so sem romali splavarji, ki so pluli po Savi.
Odprejo se razgledi na Alpe
Zatem vodi naprej proti Oklu, kjer se je pozimi leta 1944 za partizane Kamniško-zasavskega odreda bridko končal spopad z nemškimi vojaki ... Od tod se vzpne na najvišjo točko pohoda: do razvalin Judeževe domačije. Zatem se strmo spusti in ob čudovitih razgledih na Kamniško-Savinjske Alpe privede v Dobovlje, manjši zaselek, kjer je mogoče opaziti kar nekaj zanimivih primerkov bogate stavbne dediščine.
Za ljubitelje podzemnega sveta
Nadaljujemo proti Gorjuši, kjer lahko načrtujemo daljši postanek. Ogledamo si lahko namreč Babjo jamo, kjer je arheološko najdišče, saj so tu leta 1967 odkrili bivališče ledenodobnega lovca, Železno jamo in jamarski muzej z bogato speleološko in arheološko zbirko.
Čeprav je Železna jama majhna, je njen podzemni svet bogat: v njej so kapniki, ponvice, zavese ... Posebna značilnost jame pa so ukrivljeni kapniki, ki jih je med nastajanjem usmerjal veter. Za oglede je odprta ob nedeljah od 14. do 15. ure, po naročilu si jo je mogoče ogledati z vodnikom Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. V bližnjem Jamarskem domu pa si lahko privoščimo kosilo.
Grajska zapuščina
Iz Gorjuše se spustimo po asfaltirani cesti in se kmalu povzpnemo do mogočnega renesančnega gradu Krumperk; med drugim doma matere slovitega J. V. Valvasorja in ljudskega junaka Adama Ravbarja. Četudi vanj ni mogoče vstopiti, je ob njem vredno postati in si ogledati njegovo zunanjost.
Ob grajskem kompleksu je znan konjeniški center.
Pot se od tod sprva spusti po asfaltirani cesti, zatem pa vzpne proti Velikemu vrhu nad Ihanom – Križentavru. Na vrhu je miniaturni Aljažev stolp, v katerem je vpisna knjiga. To je bil poslednji vzpon poti; sledi le še spust nazaj na izhodišče.