Mogočni grad Turjak znova odprt za obiskovalce

Hrast stoji v Turjaškem dvoru ...

Mogočen grad, ki stoji v istoimenskem naselju (Turjak), je bil prvič omenjen leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, mogoče še prej. Zdajšnjo podobo je dobil po potresu leta 1511. Med drugo svetovno vojno je bil močno poškodovan, prenavljati pa so ga začeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Ime je dobil po svojih gospodarjih Auerspergih, grofih Turjaških. Med njimi sta se v ljudski spomin zapisala še zlasti Andrej Turjaški (1557–1593) in Herbert Turjaški (1528-1575). Prvi je vodil vojsko, ki je leta 1593 premagala Turke v znameniti bitki pri Sisku; drugi je bil deželni glavar Kranjske, v bitki pri Budačkem so ga Turki obglavili. Njegovo glavo so skupaj z glavo Friderika Višnjegorskega Turjačani odkupili za visok znesek in ju kot relikviji hranili na gradu Turjak do leta 1943.

Najbolj pa je grad Slovencem bržkone približal France Prešern z znano balado Turjaška Rozamunda (»Hrast stoji v Turjaškem dvoru, vrh vzdiguje svoj v oblake ...«), ki pripoveduje o snubljenju razvajene turjaške dedinje v poznem srednjem veku.

Življenje na gradu v srednjem veku

V novo opremljenih grajskih prostorih si je mogoče ogledati interaktivno razstavo o srednjem veku, ki obsega razvoj srednjeveškega orožja in oklepov, rekonstrukcijo bitke pri Budačkem, razstavo lova v srednjem veku, rekonstrukcijo grajske tiskarne, grajsko ječo in mučilnico, Dalmatinovo kapelo (na gradu sta imela zatočišče glavna slovenska protestantska voditelja Primož Trubar in Jurij Dalmatin; v tem času sta delala na prvem prevodu Svetega pisma v slovenščino) ter druge vsebine. V ponudbi sta tudi streljanje s samostrelom na srednjeveškem poligonu in met sekire.

Vstopnica za odrasle stane 8 evrov, za otroke 4 evre, družinska stane 15 evrov, upokojenska pa 5 evrov; za skupine, večje od petnajst ljudi, je cena ogleda 5 evrov na osebo.

Na gradu sicer prirejajo tudi poroke, srednjeveške zabave in timbildinge.

Na bližnji potep v naravo: do slapa Kobilji curek

Doživetje kulturno-zgodovinske dediščine je mogoče prijetno preplesti še z doživetjem naravne. Slabih deset kilometrov od Turjaka je namreč vasica Rob, od koder se lahko zapeljemo in sprehodimo do najdaljšega dolenjskega slapa Kobilji curek. Sestavljen je iz dveh petnajstmetrskih stopenj, ki ju predeljuje plato. Zanimivo ime pripisujejo gozdnemu furmanu, ki je med počitkom opazoval svojo kobilo med malo potrebo.

Zaradi slikovitega predela s slapom, v bližini katerega je rastišče ogroženega kranjskega jegliča, je območje zavarovano kot naravni rezervat.

Za krajši sprehod do slapa zapeljemo iz vasi Rob (usmerjajo nas smerokazi) po makadamski cesti do razcepa, kjer lahko parkiramo. Od tod stopimo po desni, široki in udobni stezi v zavetju gozdov in ob spremljavi žuborečega potoka, ki nas kmalu pripelje do ostalin rimskega zapornega zidu Claustra Alpium Iuliarum. To je bil sistem utrdb, zgrajen v času rimskega imperija na ozemlju zdajšnjih Slovenije in Hrvaške. S pomočjo arheosteroskopa si lahko ogledamo, kakšen je bil videti nekoč.

Za ljubitelje geologije pa je tukaj urejena tudi tri kilometre dolga krožna geološka pot; na njej je mogoče spoznati šest različnih kamnin, pelje pa tudi mimo ostalin rimskega zidu in do slapa Kobilji curek. Ob poti je deset točk, ki so označene s kovinskimi številkami v rumeno-zeleni barvi, na treh mestih so postavljene informacijske table. Na poti se znajdemo s pomočjo pregledne karte in zapisov v tiskanem vodniku.