Ljubljana do jeseni aktivno pripravlja nove strateške smernice

O strateških elementih bomo poročali v naslednjih mesecih, tokrat pa povzemamo ključne ugotovitve iz analize stanja – poleg same analize ponudbe in turističnega povpraševanja (za obdobje 2002 do 2012) je prva analitična faza vključevala tudi raziskavo turistične potrošnje v Ljubljani (na vzorcu 1.000 anketiranih tujih turistov, ki so v Ljubljani prenočili vsaj enkrat), izvedena pa je bila tudi raziskava med hotelirji, ki je posredovala natančnejše podatke o finančnem poslovanju ključnih ponudnikov hotelskih nastanitvenih zmogljivosti in gostincev.

Več kot podvojitev števila nastanitvenih zmogljivosti v obdobju 2002 do 2011
V obdobju od 2002 do 2011 se je število sob povečalo za 108 odstotkov, število postelj pa za 132 odstotkov. Poudariti velja še nadaljnjo rast v letu 2012, ki še ni zajeta v te statistične podatke (Hotel Plaza, Vander Urbani Resort, Hotel Meksiko, G Design Hotel itd.) in je prinesla okoli 700 novih postelj. V letu 2012 je bilo tako na voljo 28 hotelov, 2366 sob in 4219 postelj, medtem ko je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v letu 2011 v Ljubljani skupaj na voljo 8.182 postelj. Hoteli v tej strukturi predstavljajo 48,3 odstotka vseh nastanitvenih zmogljivosti.

Dobrih 60 odstotkov razpoložljivih hotelskih sob se nahaja v 15 hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami, po drugi strani pa Ljubljana razpolaga zgolj z dvema nastanitvenima objektoma, ki sta kategorizirana z eno ali dvema zvezdicama (le dobre 3 odstotke vseh razpoložljivih hotelskih sob). Čeprav se je število razpoložljivih sob v butičnih hotelih z največ 50 sobami v zadnjih letih povečalo (v 16 butičnih hotelih je na voljo slaba petina vseh razpoložljivih sob), pa sta še vedno skoraj dve tretjini vseh sob na voljo v osmih velikih hotelih, ki razpolagajo z več kot 150 sobami. Študija opredeljuje, da je pomanjkanje srednje velikih in srednje kakovostnih nastanitvenih objektov lahko priložnost za nadaljnji razvoj hotelske turistične ponudbe v Ljubljani.

Ob rasti števila postelj upad zasedenosti
V obdobju 2002 do 2012 se je število hotelskih postelj povečalo za 92,1 odstotka, hotelskih prenočitev za 71,2 odstotka, zasedenost hotelskih postelj pa se je v tem obdobju zmanjšala za 11,6 odstotka. Korelacija med številom postelj in številom prenočitev: r = 0,68.

Več kot podvojitev turističnega prometa v obdobju 2002 do 2012
Analiza turističnega prometa je pokazala, da se je med letoma 2002 in 2012 število vseh prihodov več kot podvojilo (117-odstotna rast). Število domačih gostov se je v tem obdobju povečalo samo za 5 odstotkov (in hkrati so v letu 2012 domači gostje predstavljali le še 4,5 odstotka vseh gostov v Ljubljani, medtem ko je bil ta delež v letu 2002 še 9,3-odstoten), število tujih gostov pa kar za 129 odstotkov. Število ustvarjenih prenočitev se je v opazovanem obdobju povečalo za 118 odstotkov med tujimi gosti, medtem ko se je med domačimi gosti znižalo za 7 odstotkov. Rast prihodov tujih gostov je bila najintenzivnejša v letih med 2004 in 2006. V letih 2008 in 2009 je število prihodov tujih gostov upadlo glede na predhodno leto, od leta 2010 naprej pa je število tujih gostov ponovno naraščalo.

Na dolgi rok torej rast prihodov presega rast prenočitev, kar pomeni, da gosti v Ljubljani ostajajo manj časa. To se neposredno odraža tudi v krajši povprečni dobi bivanja (PDB). V letu 2012 je PDB znašal 1,9 dneva za tuje goste in 1,6 dneva za domače goste, v letu 2002 pa 2,0 dneva za tuje goste in 1,8 za domače goste. PDB se je torej v opazovanem obdobju v večji meri znižal med domačimi in med tujimi gosti. Eden od ključnih izzivov za turistične delavce je tako vezan na izboljšanje in nadgradnjo turistične ponudbe, ki bi goste v Ljubljani zadržala dlje časa.

Struktura gostov – velik delež poslovnih gostov (razlika med uradnimi in hotelskimi podatki)
Po podatkih Ankete o tujih turistih, ki jo vsakih nekaj let izvaja SURS, delež poslovnih gostov (ki vključuje tako individualne poslovne obiskovalce kot tudi udeležence konferenc, kongresov, seminarjev ipd.) naj v letu 2012 ne bi presegel 20 odstotnih točk, kar je 15 odstotnih točk manj kot v letu 2009. Po drugi strani pa je bilo v okviru raziskave med ljubljanskimi hotelirji ugotovljeno, da analizirani hoteli v povprečju kar polovico celotnega turističnega prometa ustvarijo prav na račun poslovnih gostov. Slednjih je največ v višje kategoriziranih hotelih (štiri in pet zvezdic), in sicer v povprečju več kot 60 odstotkov, medtem ko v nižje kategoriziranih hotelih prevladujejo počitniški gostje (manj kot 40 odstotkov poslovnih gostov). Po podatkih hotelirjev se delež ustvarjenih prenočitev na račun poslovnih gostov glede na leti 2011 in 2010 ni bistveno zmanjšal.

Povprečna dnevna potrošnja 125 EUR, a nižja kot v letu 2011
Povprečna dnevna potrošnja anketiranih turistov je v letu 2013 znašala 124,90 EUR na osebo. Nekaj več kot polovico skupne dnevne potrošnje predstavlja strošek nočitve z zajtrkom (v povprečju 65,95 EUR). Stroški hrane in pijače predstavljajo dobro petino (v povprečju 26,67 EUR), stroški nakupovanja pa okrog 15 odstotkov skupne dnevne potrošnje (v povprečju 18,66 EUR). Stroški izletov, obiska kulturnih znamenitosti in prireditev, zabave ter osebnih storitev, kot so wellness, šport in rekreacija, ki naj bi dodajali kakovost destinaciji in zadržali gosta dlje časa v Ljubljani, v strukturi celotne turistične potrošnje skupaj predstavljajo le 7 odstotkov. Skupna dnevna potrošnja anketiranih turistov v letošnjem letu znaša le 70 odstotkov skupne dnevne potrošnje v letu 2011. Največje znižanje je zabeleženo pri stroških nočitve z zajtrkom – v povprečju za dobrih 20 EUR na osebo.

Kaj je pokazala benchmarking analiza Ljubljane v primerjavi z Gradcem, Zagrebom, Salzburgom, Bratislavo in Talinom
V primerjavi relativnih kazalnikov razvitosti turizma in turističnega prometa, kjer sta število razpoložljivih postelj in število prenočitev preračunani na površino mesta oziroma na število prebivalcev, je Ljubljana skoraj povsem primerljiva z Bratislavo in Gradcem oziroma je bistveno razvitejša destinacija od Zagreba. Ljubljana je v letu 2012 razpolagala s 40 posteljami na kvadratni kilometer (Gradec 51,5, Zagreb pa 20,5) površine oziroma s 23 posteljami na 1.000 prebivalcev (Gradec 24,9, Zagreb 16,6). V tem času je bilo v Ljubljani zabeleženih okoli 5.200 prenočitev na kvadratni kilometer (v Gradcu 7.374, v Zagrebu pa 1.929) oziroma okoli 3.000 prenočitev na 1.000 prebivalcev (v Gradcu 3.030, v Zagrebu pa 1.560). Povprečna doba bivanja gostov je med primerjanimi mesti razmeroma podobna – najvišja je v Bratislavi, kjer znaša 2,1 dneva, v Ljubljani in Gradcu znaša 1,9 dneva, v preostalih treh mestih pa 1,8 dneva. Po stopnji zasedenosti postelj je Ljubljana s skoraj 46-odstotno zasedenostjo povsem primerljiva s Salzburgom. Višjo stopnjo zasedenosti postelj, in sicer 52-odstotno, med izbranimi mesti beleži zgolj Talin, medtem ko je zasedenost postelj daleč najslabša v Zagrebu in Bratislavi.

Nezadostna razvitost letalskega prometa na ljubljanskem letališču
Med primerjanimi mesti je Ljubljana po številu prepeljanih letalskih potnikov na predzadnjem mestu. Zadnji je Gradec, ki kljub manjšemu številu prepeljanih letalskih potnikov ustvari več prenočitev od Ljubljane – predvsem zaradi večjega števila domačih gostov, ki so v letu 2011 ustvarili dobrih 45 odstotkov vseh prenočitev. Število prepeljanih potnikov na ljubljanskem, bratislavskem in graškem letališču postopno upada vse od leta 2010, medtem ko Talin in Zagreb v tem obdobju beležita rast letalskega prometa. Na ljubljanskem letališču se letalski promet v zadnjih treh letih po obsegu zmanjšuje, kljub temu pa Ljubljana kot destinacija v tem obdobju beleži nekajodstotno letno rast turističnega prometa. Podobno velja tudi za Bratislavo. Zanimiv je tudi primer Zagreba. Tako je npr. zagrebško letališče med izbranimi mesti najbolj prometno letališče, medtem ko je Zagreb po številu ustvarjenih prenočitev tujih gostov v letu 2011 šele na četrtem mestu.

Finančno poslovanje gospodarskih družb v panogi gostinstva se je v letu 2012 bistveno poslabšalo
Analiza javno objavljenih podatkov v bazi AJPES je pokazala, da se je finančno poslovanje gospodarskih družb v panogi gostinstva v letu 2012 bistveno poslabšalo. Prihodki so se zmanjšali za dobre 3 odstotke, odhodki pa le za dobra 2 odstotka – posledično je 749 gospodarskih družb, vključenih v analizo, v letu 2012 skupaj ustvarilo le dobrih 300 tisoč evrov čistega dobička, kar predstavlja samo 6 odstotkov dobička, ustvarjenega v letu 2011.

Analitični sklop je izvedel pogodbeni izvajalec Interstat, d.o.o., metem ko je izvedbo strateškega dela prevzela Fakulteta za turistične študije Turistica iz Portoroža.

Za podrobnejše informacije in analitični dokument se lahko obrnete na vodjo projekta pri Turizmu Ljubljana, Viktorijo Grašič Bole.