Tudi v prihodnje intenzivna prizadevanja za preusmerjanje turističnih tokov

Nasičenost destinacije, ki primerja število prenočitev gostov s številom prebivalcev, je bila na podlagi uveljavljene mednarodne metodologije v Ljubljani leta 2023 7,6, medtem ko je bilo evropsko povprečje, izračunano na podlagi 98 evropskih mestnih destinacij, 10,2. Kot je mag. Petra Stušek poudarila v podkastu Sovoznik, je Ljubljana na lestvici evropskih mest, ki meri gostoto turizma v destinacijah, celo na repu. Kar pa ne pomeni, je še dejala, da niso občasno, še zlasti poleti, prenasičene posamezne lokacije v mestu, in na to je treba biti pozoren. Na to se pri Turizmu Ljubljana odzivajo z ukrepi, kot je denimo spodbujanje vodnikov, naj obiskovalce v večjih skupinah na najbolj obremenjenih lokacijah, kot je Tromostovje, zadržujejo v strnjeni skupini za večjo pretočnost prostora, ključna (in dolgoročna) prizadevanja za razbremenjevanje najbolj obiskanih lokacij pa so ustvarjanje kakovostne ponudbe v mesecih, ki so turistično manj obljudeni, in dejansko preusmerjanje turističnih tokov.

Tako so pri Turizmu Ljubljana v zadnjih letih v sodelovanju s številnimi partnerji pripravili dva festivala: November Gourmet Ljubljana, ki poživlja jesensko dogajanje v prestolnici, in LUV fest, festival ljubezni, umetnosti in vandranja, ki se začenja 8. februarja in traja do 12. marca. Poleg tega si prizadevajo za preusmerjanje turističnih tokov vse leto – s spodbujanjem živahnejše ponudbe v manj obiskanih delih mesta in tesnim sodelovanjem s preostalimi kraji v regiji Osrednja Slovenija. Tako je pred časom zaživela kulturna četrt Šiška, lani septembra je njeno celovito ponudbo ustvarjanja in dogajanja že drugič predstavila prireditev Cela šiškarija, zdaj razvijajo kulturno četrt Moste, zatem je v načrtu Bežigrad ... Pri tem tesno sodelujejo tudi z lokalnim prebivalstvom, saj si želijo razvijati turizem, s katerim so zadovoljni tudi domačini.

Prizadevanja za preusmerjanje turističnih tokov z ustvarjanjem kakovostne ponudbe in ustvarjanjem ponudbe v manj obljudenih delih mesta v tesnem sodelovanju s tamkajšnjimi prebivalci gredo tudi z roko v roki z enim ključnih svetovnih trendov v turizmu: z željami in pričakovanji čedalje večje populacije svetovnih popotnikov, milenijcev in generacije Z. Letos naj bi prvi predstavljali že 40 odstotkov vseh, ki potujejo po svetu, generacija Z pa petino.

Zanje je značilno, da jih bolj kot tradicionalne znamenitosti zanimajo edinstvene izkušnje, ki ponujajo tesnejši stik z lokalno kulturo. Takšen primer so v Ljubljani denimo kreativne rokodelske delavnice, ki zadovoljujejo potrebe novih generacij, ki potujejo v iskanju novih izkušenj, znanj in pristnih povezovanj z lokalnim prebivalstvom. Predstavljajo del regenerativnega, odgovornega turizma; ta si prizadeva, da obiskovalci med drugim pripomorejo tudi k ohranjanju zapuščine destinacije in da na splošno pozitivno vplivajo nanjo.

Drugi trend, ki bo še naprej krojil tudi prihodnost ljubljanskega turizma, pa je uporaba umetne inteligence. Ta omogoča boljše razumevanje gostov in ustvarjanje personaliziranih izkušenj zanje. Tako je obiskovalcem v turističnem informacijskem centru ob Tromostovju že na voljo digitalni zemljevid, s pomočjo katerega si lahko izberejo znamenitosti, ki jih zanimajo, začrtajo pot na zemljevidu in oblikujejo svoj itinerar za oglede glede na svoje želje. V bližnji prihodnosti ga bodo pri Turizmu Ljubljana nadgradili z digitalnim pomočnikom, ki ga bo prav tako poganjala umetna inteligenca. Obiskovalec bo odgovoril na nekaj preprostih vprašanj, kot je na primer, s kom potuje, koliko časa ima na voljo in kaj ga najbolj zanima, sistem pa mu bo predlagal pot raziskovanja Ljubljane in preostale regije Osrednja Slovenija.

Več o ljubljanskem turizmu, med drugim o tem, kakšen odnos do turizma imajo prebivalci mesta, kateri ljubljanski turistični produkti so med obiskovalci najbolj priljubljeni in kdaj se bo mogoče voziti z redno potniško linijo po Ljubljanici, pa je mogoče prisluhniti v podkastu.