Raziskava o kongresnih gostih, njihovih navadah in potrošnji v lanskem letu

O raziskavi

V raziskavo, ki jo je izvedlo podjetje Toleranca Marketing, je bil zajet reprezentativen vzorec 407 (skoraj 12 odstotkov vseh) udeležencev mednarodnih kongresov, ki so bili v Ljubljani od septembra do decembra lani: EFMC International Symposium on Medicinal Chemistry, European Colloid and Interface Society, International Conference on Bear Research & Management, BILT Europe in European Public Health Conference. Anketirani udeleženci so bili iz šestdesetih držav.

Splošne značilnosti kongresnih gostov v Ljubljani

Kongresni udeleženci so visoko izobraženi, med njimi je kar 91 odstotkov takšnih z magisterijem ali doktoratom znanosti.

Glavnino udeležencev tvori mlajša generacija znanstvenikov, starih od 20 do 39 let. Takšnih udeležencev je skoraj dve tretjini (64,96 odstotka).

Večina udeležencev (42,2 odstotka) je zaposlenih v javnem sektorju (izobraževanje, znanost, zdravstvo in sociala), v zasebnem sektorju je zaposlenih 30,9 odstotka udeležencev, 17,7 odstotka je študentov.

Dobra polovica (54 odstotkov) udeležencev je aktivnih in na dogodku sodeluje s strokovnim predavanjem, drugi pa so pasivni udeleženci (37,1 odstotka) in razstavljavci (17,6 odstotka).

Visok delež (87,8 odstotka) udeležencev je bil na dogodku/kongresu v Sloveniji prvič.

Logistika in bivanje v destinaciji

Velika večina kongresnih udeležencev prihaja v Ljubljano z letalskimi prevozniki (78 odstotkov). Povečuje se število udeležencev, ki v Ljubljano pripotujejo z nizkocenovnimi prevozniki; takšnih je že 22,7 odstotka (leta 2017 devet odstotkov). Temu je botrovalo tudi dejstvo, da je bilo na kongresih, vključenih v lansko raziskavo, precej več udeležencev iz Evrope kot v letu 2017.

Delež udeležencev, ki uporabljajo trajnostne oblike prevoza (avtobus in vlak), se povečuje: leta 2017 je bil 8,3 odstotka, lani pa je že 12,4 odstotka.

Udeleženci so lani pretežno (80,99 odstotka) prenočevali v mestu od štiri- do šestkrat, med njimi večina (29,63 odstotka) štirikrat.

Povprečna dolžina bivanja kongresnih gostov je bila lani 5,02 dni (leto prej 3,97 dni), kar je mogoče pripisati strukturi dogodkov in podaljšanju bivanja v destinaciji.

Najbolj se je povečalo število kongresnih gostov, ki so prespali v nastanitvah platforme Airbnb. Takšnih gostov je bilo lani 18,4 odstotka (predlani 13,3 odstotka). Če temu prištejemo še zasebne sobe, je takšne nastanitve izbralo 30,7 odstotka kongresnih gostov (leta 2017 24,3 odstotka). Delež kongresnih gostov, ki so prespali v hotelih, penzionih in gostiščih, se je s 73 odstotkov v letu 2017 lani zmanjšal na 64,8 odstotka, pri čemer pa je treba poudariti, da je bila zasedenost hotelov v Ljubljani v času kongresov, vključenih v raziskavo, zelo visoka: od 96,8- do 98,2-odstotna (od septembra do oktobra) in 90,8-odstotna (konec novembra in začetek decembra).

Motivi udeležbe in podaljšanje bivanja

Kongresni gostje se večinoma (54,3 odstotka) udeležijo enega do dveh mednarodnih dogodkov na leto.

Najpomembnejša motiva za udeležbo na dogodku sta mreženje ter priložnosti za izobraževanje in usposabljanje.

Manj pomembni dejavniki, ki vplivajo na udeležbo, so čas potovanja, varnost destinacije in dodatna ponudba destinacije.

Dostopnost destinacije je poleg mreženja ter izobraževanja in usposabljanja najpomembnejši motiv udeležbe.

Bivanje pogosto podaljša 27,3 odstotka udeležencev.

Potrošnja kongresnih gostov

V času tridnevnega mednarodnega dogodka drugod po svetu so kongresni gostje lani povprečno porabili 1513,05 evra (v letu 2017 1502,45 evra).

V času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani so kongresni gostje lani povprečno porabili 1533 evrov (v letu 2017 1482 evrov). Povprečna dnevna potrošnja kongresnih gostov je bila torej 511 evrov (tridnevni kongres), kar je 3,5-kratnik porabe prostočasnih turistov. (Po podatkih raziskave Ninamedie iz lanskega leta je primerljiva poraba turistov z vključeno nastanitvijo in prevozom do destinacije 144  evrov na dan.) Moški udeleženci kongresov so porabili 10,8 odstotka več od udeleženk, predvsem za hrano in pijačo, prenočitve, izlete in zabavo.

Večino, 71,62 odstotka vseh stroškov predstavljajo stroški kotizacije, prenočitev in prevoza do destinacije. Ti stroški so po mnenju anketirancev v Ljubljani primerljivi ali nekoliko višji kot v preostalih destinacijah, kjer so njihovi kongresi.

Največje možnosti za ustvarjanje dodatne porabe kongresnih gostov ima Ljubljana na področju kulture, prevozov v destinaciji, zabave, izletov pred kongresi in po njih ter osebnih izdatkov in nakupov.

Splošno zadovoljstvo z obiskom Ljubljane

Skoraj vsi udeleženci (99 odstotkov) bi se v Ljubljano ponovno vrnili in jih zanimajo dogodki v regiji.

Malce več kot polovica kongresnih gostov je v lanski raziskavi ocenila kongres, ki so se ga udeležili, »v skladu s pričakovanji«, 47,59 odstotka pa kot »boljšega od pričakovanj«.

Najpomembnejše prednosti Ljubljane (na lestvici od ena do pet, pri čemer je pet najvišja ocena) so po mnenju udeležencev kongresov: občutek varnosti v destinaciji (4,73), kongresno osebje (4,63), čistoča in urejenost mesta (4,61) ter prijaznost in gostoljubnost lokalnih prebivalcev (4,58).

Kakovosti nastanitev so udeleženci namenili oceno 4,28, kongresnemu prizorišču 4,27, dostopnosti destinacije 4,21, lokalni kulinariki 4,24, razmerju med kakovostjo in ceno pa 4,21.

Kot segmenta, ki sta sicer všečna, a bi ju bilo treba izboljšati, so udeleženci izpostavili nakupovanje (3,70) in zabavo (3,94).

Raziskava tudi v digitalni obliki

V pripravi je tudi digitalna brošura s povzetki raziskave v slovenskem in angleškem jeziku, ki bo kmalu na voljo na spletni strani Kongresnega urada pri Turizmu Ljubljana.