Trajnostna rast in upravljanje obiska v Ljubljani

Naš cilj je rast – tudi obiska, vendar pa v prvi vrsti predvsem vrednosti oziroma potrošnje

V Ljubljani se je v zadnjih osmih letih, od leta 2008 do leta 2015, število vseh (ne zgolj stalnih) turističnih postelj povečalo za 37,5 odstotka (s 7.290 na 10.030 ležišč oziroma za 2.740 ležišč), od tega v kategoriji hotelov in podobnih nastanitvenih obratov za več kot petino oziroma za skoraj 800 sob (na 4.138 sob).

V tem obdobju se je število nočitev v Ljubljani povečalo za več kot polovico (52,6 odstotka oziroma za 408.944 nočitev, v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih pa je bilo opravljenih 239.756 več nočitev), s čimer je bila zasedenost sob (ne ležišč) v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih v letu 2015 skoraj 60-odstotna (59,6 odstotkov), medtem ko je bila v letu 2008 53-odstotna.

Ob nadaljnji rasti turističnih zmogljivosti bomo v prihodnjih letih potrebovali tudi večje fizične kazalnike, a ocenjujemo, da so se res najvišje stopnje rasti – tako ležišč kot nočitev – zgodile v preteklih desetih letih. V nasprotju pa ti isti kazalniki na ravni slovenskega turizma kažejo, da se je število nočitev povečevalo po znatni stopnji, vendar ni prispevalo dovolj k dvigu zasedenosti hotelskih zmogljivosti.

Pri delu Turizma Ljubljana je pomemben kazalnik tudi vrednost prodaje naših storitev v TIC-ih – le-ta lepo raste, v letu 2016 se je povečala kar za 20 odstotkov.

Naši ključni izzivi

Zato so naši ključni izzivi trije. Prvi izziv vseh deležnikov v destinaciji je, da še naprej povečujemo zasedenost, s poudarkom na krepitvi izvensezonskih mesecev. Na tem področju tako trendi v mestih kot rezultati Ljubljane kažejo nadpovprečno rast obiska v izvensezonskih mesecih, v počitniškem segmentu (torej mestni oddih).

V Ljubljani v zadnjem času beležimo rekorde, ki so včasih veljali za klasične sezonske mesece – samo v novoletni noči je bilo na primer v ljubljanskih hotelih realiziranih rekordnih skoraj 5.900 nočitev, kar pomeni zasedenost 98,2 odstotka, v TIC-u smo imeli zadnje dni decembra skoraj 2.000 obiskovalcev dnevno, na Ljubljanskem gradu pa so na eno decembrsko soboto v prvi tretjini decembra zabeležili rekordno število prepeljanih potnikov s tirno vzpenjačo (3.080).

Naš drugi izziv je, da skupaj s ponudniki delamo na povečevanju kakovosti ponudbe in izkušnje. Tretji izziv je podaljševanje povprečne dobe bivanja v Ljubljani – ki ga naslavljamo z aktivnostmi za povečevanje pestrosti in privlačnosti doživetij, s katerimi bi turista v Ljubljani zadržali dlje časa, ob tem pa bi potrošil tudi več za dodatno ponudbo (od hrane in pijače, nakupovanja, spominikov, izletov po regiji in Sloveniji do dodatnih aktivnosti).

Krepitev raznolikosti ponudbe in doživetij vse leto, usmerjanje obiskovalcev iz mestnega središča in aktivno delo na kulturnih vsebinah, vse na trajnostnih temeljih

Predstavljene izzive naslavljamo s krepitvijo kakovosti in raznolikosti ponudbe v Ljubljani – turistu želimo ponuditi več razlogov, da bo v prestolnici bival dlje. V okviru regijskih aktivnosti razvijamo doživetja in produkte v zaledju Ljubljane, pri čemer poudarek dajemo njihovemu organiziranemu izvajanju, ki omogoča preprost nakup in dostop, zadnja leta pa smo skupaj s partnerji oblikovali tudi izredno raznolik in stalen nabor izletov po Sloveniji, med katerimi lahko turist izbira praktično vse leto.

V Ljubljani ob tem razvijamo raznolika doživetja – ob klasičnih ogledih tudi doživljajska vodenja, kjer je Ljubljana v širšem prostoru edinstvena, in različne tematske načine spoznavanja prestolnice (voden ogled v obliki jogginga ali nordijske hoje, kulinarične ture, čebelja pot in podobno), razveseljuje pa nas tudi izredno pozitivni trend ustvarjanja novih doživetij pri obstoječih in novih turističnih ponudnikih. 

Prizadevamo si širiti aktivnosti iz mestnega središča, tudi na za zdaj še manj obiskana območja, kar je mogoče zgolj z vzporednim delom na ureditvi infrastrukture (na kateri uspešno dela Mestna občina Ljubljana) in razvoju vsebin. Nedavna raziskava med tujimi turisti v Ljubljani, ki jo prestavljamo v teh Pismih iz Ljubljane, je jasno pokazala oziroma potrdila, kako se turisti gibajo v mestu. Med našimi prizadevanji sta zato širiti prireditve izven mestnega središča (kar usmerjamo tudi v okviru razpisov za sofinanciranje turističnih prireditev v Ljubljani) in oblikovati vsebine, ki turista popeljejo izven starega dela mesta – kolesarske steze, tematske poti in druge vsebine. Med zadnjimi tovrstnimi produkti je na primer ogled S kolesom po Plečnikovi Ljubljani, ki obiskovalca popelje tudi za Bežigrad in v Šiško.

Pomemben del naših aktivnosti pa je tudi aktivnejše delo na področju kulturnega turizma. Sodobni turist si namreč želi vedno bolj intenzivno in avtentično lokalno izkušnjo, ki je v največji meri zaznamovana prav s kulturo destinacije. Kot kažejo naše raziskave, je več namenskih kulturnih turistov v Ljubljani v jesenskem času.

Temeljna platforma za vse naše aktivnosti pa seveda ostaja zaveza trajnostnemu razvoju mesta in turizma, ki jo pri Turizmu Ljubljana partnersko uresničujemo z Mestno občino Ljubljana – dokaz, da smo na pravi poti, je naziv Zelena prestolnica Evrope 2016, ki ni zgolj naziv, ampak naša stalna zaveza.

Najpomembnejše pa je sprejemanje turizma pri prebivalcih

Najbolj ključni in temeljni del upravljanja obiska pa je zavedanje, da turizem ne sme negativno vplivati na družbeno okolje – in še posebej na prebivalstvo. Rezultati nedavne raziskave evropskega statističnega urada Eurostat o zadovoljstvu z življenjem v evropskih mestih za leto 2015 kažejo, da je kar 92 odstotkov meščank in meščanov Ljubljane zadovoljnih z življenjem v našem mestu, kar naše mesto uvršča med prvo deseterico evropskih prestolnic. Prav tako je nedavna raziskava zadovoljstva meščanov, ki smo jo izvedli v sodelovanju s podjetjem Valicon, pokazala, da so meščani z dogajanjem v mestu in razvojem turizma zadovoljni.

Okrogla miza o upravljanju obiska v okviru sejma Natour Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču

V okviru sejma Natour Alpe Adria bo 2. februarja 2017 v organizaciji Gospodarskega razstavišča in zavoda GoodPlace potekala okrogla miza o upravljanju obiska v slovenskem turizmu z naslovom Kje so meje slovenskega turizma, ki je tema, o kateri se v Sloveniji še ne govori veliko. Pri Turizmu Ljubljana bomo aktivno sodelovali na panelu in predstavili tako naše izzive kot aktivnosti.