Ljubljana v letu 2015 v znamenju secesije in 150-letnice rojstva Maksa Fabianija

Namen umetnosti secesije je bil z oblikovanjem stavb in predmetov za vsakdanjo rabo pri najširši javnosti vzbuditi občutek za lepoto. Meščanstvo se je s secesijo želelo približati plemstvu, ob tem pa uveljaviti lastne estetske poglede, ki ne bi več posnemali starejših slogov. Novi umetnostni slog, ki je zaznamoval več evropskih mest na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je postal znan pod različnimi imeni in različicami. V Ljubljani se je pod vplivom umetnostnih tokov na Dunaju uveljavil kot secesija (in imel predvsem vpliv v arhitekturi), v Franciji, Belgiji in na Škotskem je bil poznan kot art nouveau, v Nemčiji jugendstil, v Italiji liberty, v Kataloniji pa modernismo. 

Sad tega gibanja je bil značilen umetniški slog, ki v arhitekturi in oblikovanju ni več posnemal zgodovinskih slogov gotike, renesanse, baroka in klasicizma, ampak je razvil povsem nov, izviren jezik oblik. Najbolj značilna, organska smer secesijskega sloga je izhajala iz narave, predvsem iz njenih rastlinskih in živalskih oblik, medtem ko je druga, geometrijska smer novega sloga uporabljala kvadratne mreže in črno-bele grafične kombinacije. Prva pomembna secesijska stvaritev v Ljubljani je Zmajski most, zgrajen leta 1901, glavnina secesijskih stavb pa je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja med starim mestnim jedrom in železniško postajo ob Miklošičevi ulici. 

V Ljubljani so secesijske stavbe oblikovali slovenski in slovanski arhitekti, ki so z gradnjo v novem slogu prispevali k narodnemu prebujenju – podobno kot arhitekti na Madžarskem, Škotskem, v Kataloniji, na Finskem in drugod. Tema razstave o secesijski Ljubljani – ki opozarja tudi na širši pomen tega mednarodnega umetniškega gibanja kot skupnega kulturnega dejavnika v tedanji Evropi – je povezana tudi z dediščino arhitekta Maksa Fabianija, ki je bil eden od tvorcev in v letih 1903 do 1904 član dunajske secesije. Arhitekt je prispeval k uveljavitvi načel moderne arhitekture z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znamenitimi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu v letih med 1899 in 1909. Bil je tudi avtor nove urbanistične zasnove Ljubljane po katastrofalnem potresu leta 1895.

Na popotovanje po secesijski Ljubljani vas vabimo s fotografijami Mirana Kambiča, lahko pa se podate tudi na voden ogled po secesijski Ljubljani, ki je že nekaj let del standardnega programa vodenih ogledov po Ljubljani (več o ogledu na tej povezavi). V okviru Fabianijevega leta 2015 se bo zvrstilo še več dogodkov, o katerih vas bomo obveščali.