Kaj je pokazalo ocenjevanje Ljubljane po evropskih in globalnih indikatorjih za trajnostne destinacije

Ocene smo pridobili po štirih glavnih sklopih: (1) management destinacije, (2) ekonomska vrednost, (3) vpliv na družbo in kulturo ter (4) vpliv na okolje, znotraj teh sklopov pa po vrsti kazalnikov: skupaj jih je v okviru ETIS 27 osnovnih oziroma obveznih in 40 izbirnih oziroma prostovoljnih, skupaj v celotnem ocenjevalnem orodju GSTR (Global Sustainable Tourism Review) pa več kakor 100.  

Podatke smo zbirali v sodelovanju s ključnimi deležniki Ljubljane in s člani »Zelene projektne skupine«, ki so jo sestavljali predstavniki Turizma Ljubljana, Komunalnega podjetja Ljubljana, Javnega podjetja Vodovod in kanalizacija, Ljubljanskega potniškega prometa, Javnih parkirišč, Snage ter MOL-ovih oddelkov za gospodarske dejavnosti in promet, za kulturo, za varstvo okolja, za razvojne projekte in investicije ter za urbanizem, ob tem pa tudi iz osmih ljubljanskih hotelov. 

Izvedli smo tudi ankete med turističnimi ponudniki, obiskovalci (v redno anketo, ki jo izvajamo v  Turizmu Ljubljana, smo dodali vprašanja, usklajena z ETIS-ovim anketnim vprašalnikom) in prebivalci (to anketo smo izvedli posebej v podporo temu procesu, da bi ugotovili odnos prebivalcev do turizma). Podatke smo zbrali tudi preko že obdelanih statističnih podatkov o destinaciji. V procesu zbiranja so člani projektne skupine iz občinskih služb pripravili odgovore na anketna vprašanja za javni sektor in zbrali ustrezne vhodne podatke. 

V nadaljevanju na kratko povzamemo res ključne ugotovitve, ki so podlaga za razvojne fokuse dela v letu 2015 in naprej. Kot smo zapisali že v uvodu, je posebna vrednost pridobljenih podatkov in celotnega procesa v tem, da ima Ljubljana zdaj podrobno sliko trajnostnosti na področju okolja, družbe, managementa destinacije in ponudbe, in to po vseh pomembnih indikatorjih. Šele takrat, ko je ta slika jasna, je namreč mogoče zastaviti cilje in na tej osnovi opredeliti ukrepe. 

Od leta 2007, ko je Mestna občina Ljubljana sprejela vizijo trajnostnega razvoja Ljubljane do leta 2025 s 93 velikimi infrastrukturnimi projekti, pomembnimi za okolje in kakovost bivanja, je bilo do danes uresničenih več kakor 600 večjih in manjših investicijskih projektov, zaostajamo pa pri uvajanju trajnostnih rešitev na področju turizma. Majhna vključenost turističnega gospodarstva v trajnostni razvoj turizma se kaže tudi v dejstvu, da Ljubljana nima s prepoznavnimi okoljskimi znaki certificiranih ponudnikov, ljubljanski hoteli se v veliki meri spopadajo s težavami zaradi energijsko neučinkovitih rešitev, turistična podjetja pa ne izkoriščajo lokalnih dobaviteljev. Zaznati je pomanjkanje znanja in ozaveščenosti med turističnim gospodarstvom, na drugi strani pa tudi pomanjkljivo spodbujanje podjetij k uvajanju okolju prijaznih rešitev in delovanja, ob tem pa še nerazvit »zeleni« turistični produkt Ljubljane. 

Med priložnostmi, ki jih Ljubljana želi nagovoriti s trajnostnim razvojem mesta in komuniciranjem kot zelena prestolnica, so: pozitivni trendi povpraševanja po trajnostnih turističnih produktih in destinacijah, aktivno vključevanje prebivalstva v razvoj mesta in turistične ponudbe (ki je temelj izredno izrazitega trenda »ekonomije deljenja« oziroma Sharing Economy) in izkoriščanje zelene ponudbe, produktov, nagrad in projektov za učinkovitejše pozicioniranje na tujih turističnih trgih.

O konkretnih zelenih projektih in pobudah, ki bodo izhajali iz pridobljene poglobljene slike trajnostnosti Ljubljane, vas bomo redno obveščali tudi v Pismih iz Ljubljane.