Ljubljana sprejela razvojno politiko kongresne Ljubljane do leta 2020
Ljubljana se uvršča med 50 najuspešnejših evropskih kongresnih mest, kar jo med kongresnimi mesti novo pridruženih članic Evropske unije in držav jugovzhodne Evrope uvršča v drugo polovico. Hkrati ima na trgu srednje in jugovzhodne Evrope vse prednosti in potrebne izkušnje, da še izboljša pozicijo. S tem ciljem je Ljubljana v letu 2011 sprejela novo razvojno politiko kongresne industrije do leta 2020.
© D. Wedam
© Matjaž Tančič
Vse aktivnosti pri pripravi nove razvojne politike so potekale odprto in v sodelovanju s turističnim gospodarstvom Ljubljane, ki je politiko aktivno sooblikovalo na seriji delavnic ter tako skupaj oblikovalo vizijo, da »Ljubljana leta 2020 postane vodilna konkurenčna in samozavestna kongresna in incentive destinacija v regiji jugovzhodne Evrope«. Predstavljala se bo pod pozicijskim sloganom »Privlačna prestolnica za odlična srečanja« (Cool capital for great meetings).
Vizija nadalje opredeljuje, da bo Ljubljana imela: (1) 30 srednje velikih mednarodnih kongresov in konferenc letno (z več kot 250 udeleženci), (2) 50 butičnih incentive dogodkov letno, (3) razvite lastne izkustvene kongresne dogodke, (4) razvit sistematičen model pridobivanja novih kongresov, (5) razvit trajnostni kongresni produkt ter (6) razvito metodologijo merjenja obsega in učinkov kongresne industrije v Ljubljani.
Ljubljana bo svojo vizijo uresničila predvsem z vzpostavitvijo partnerstva in novega poslovnega modela financiranja, ki bosta omogočila izvedbo močnejših in obsežnejših trženjskih promocijskih aktivnosti – le-te se bodo osredotočale na vzpostavitev inkubatorja kongresnih kandidatur, program kongresnih ambasadorjev v segmentu združenj, oblikovanje novih incentive in družabnih programov, spodbujanje razvoja kreativnega dela industrije za pozicioniranje Ljubljane kot kreativne kongresne destinacije, večanje povpraševanja po kongresnih storitvah Ljubljane, velik poudarek pa bo tudi na izkoriščanju že pridobljenih kongresov za ustvarjanje dodatne potrošnje.
Med pomembnimi izzivi so tudi prizadevanja za izboljšanje prepoznavnosti in konkurenčnosti Ljubljane, v okviru katerih pa so ključne aktivnosti za izboljšanje letalske dostopnosti destinacije, ob tem pa tudi povečanje prepoznavnosti Ljubljane v svetu.
Kongresna dejavnost znotraj Javnega zavoda Turizem Ljubljana se je v letu 2011 v skladu z opredeljenimi ukrepi kongresne politike delno reorganizirala oziroma nadgradila v Kongresni urad Ljubljane. Že danes polovico turističnega kolača Ljubljane poganja poslovni motiv, kongresna industrija pa predstavlja 18,5 odstotka celotnega turizma v Ljubljani oziroma okvirno 72.400 gostov.
Povzetek strateškega dokumenta Kongresna Ljubljana 2020 si je mogoče ogledati tukaj.