Oblikovalka in kostumografinja Tina Žen: »Umetnost v vsako hišo.«

Ana Srčna je najnovejša med »Anami«, uličnimi festivali, ki jih že več let ustvarja Gledališče Ane Monro. Medtem ko Ana Desetnica razgiba poletno vzdušje v Ljubljani (pa tudi drugod po Sloveniji), Ana Plamenita jesensko in Ana Mraz zimsko, so Ano Srčno ustvarili posebej za LUV fest, s čimer je mesto v zimskem času dobilo še en festival, namenjen najširšemu krogu obiskovalcev.

Tina Žen že več let skrbi tudi za vizualno podobo preostalih »An«. Obiskali smo jo v njenem ateljeju v stavbi nekdanje občine Šiška na Trgu prekomorskih brigad, kjer Mestna občina Ljubljana oddaja prostore nevladnim organizacijam in posameznikom s področja kulture. Majhen prostor že na pogled kipi od ustvarjalnosti, obenem pa jasno izpričuje naklonjenost oblikovalke in kostumografinje recikliranju.

Rdeča nit Ane Srčne je že od vsega začetka ljubezen, se pa spreminjajo prizorišča dogodka (lani je bil na Špici, prvo leto v parku na Ambroževem trgu) in deloma podoba ter vsebine festivala. Kakšna bo letošnja Ana Srčna?

Naslov Ane Srčne bo Ljubezenski gaj. Ohranili smo nekatere vsebine in like iz prejšnjih let, še zlasti tiste, ki so bili obiskovalcem najbolj všeč, nekateri bodo novi. Prizorišče dogodka bo park na Trgu narodnih herojev med Prirodoslovnim muzejem Slovenije in stavbo parlamenta. Ker je prizorišče vsako leto novo, to seveda zahteva nove prilagoditve in poraja nove ideje. Tako je v parku na primer mogočno staro drevo, zdaj z ogolelimi vejami, ki ga bomo z veliko romantičnega okrasja spremenili v nekakšno cvetočo japonsko češnjo. V parku je tudi lipa, ki so jo zasadili ob osamosvojitvi. Ta nam je bila v pomoč pri razmišljanju, kako v dogajanje vplesti Valvasorja, čigar kip je v parku. O romantični ljubezni ni pisal, je pa s svojim pisanjem izpričeval ljubezen do domovine; in to bo simbolizirala lipa, ki jo bomo prav tako okrasili. Postavili bomo gugalnico, spet uredili romantične kotičke, kamor se bo mogoče umakniti, pa okvir v obliki srca za fotografiranje ... Vračajo se nekateri znani liki, kot sta na primer Kupid z lokom in matičar, ki poroča obiskovalce, letos se jima pridružuje še ločitveni odvetnik, mogoče ga bo kdo potreboval, kdo ve. Med ljudmi bo krožila ljubezenska vila, glasbenik bo na kitaro igral in prepeval srce parajoče pesmi.

Rdeča nit ustvarjanja Gledališča Ane Monro je ustvarjanje na prostem. Kako pomemben se vam zdi ta vidik umetnosti? Da je torej dostopna čim večjemu številu ljudi?

Po duši sem privrženka mota: »Umetnost v vsako hišo.« Ni življenjsko nujna, a lepša življenje. Zdi se mi lepo, da ponudimo vsem ljudem možnost stika z umetnostjo, da z drugimi delimo svoje ideje, znanje, brez preprek. Posebnost velike večine predstav Gledališča Ane Monro je tudi njihova interaktivnost: nastopajoči vabijo medse tudi gledalce, s čimer so predstave še bolj vključujoče.

Večinoma ustvarjate iz odpadnih tekstilnih izdelkov in skrbite, da smeti niso več smeti, temveč da zaživijo v novi podobi. Lahko poveste več o tem vidiku vašega ustvarjanja?

Kostumi, ki jih ustvarjam, bodisi za predstave Gledališča Ane Monro bodisi pri delu z drugimi ustvarjalci, niso vselej v celoti iz recikliranih materialov. Deloma je to odvisno tudi od denarja, ki ga imam pri tem na voljo, a po drugi strani mi je recikliranje že od nekdaj najljubše. Še kot dijakinja sem po tovarnah iskala blago, ki ga niso več potrebovali, prav tako pozneje, na fakulteti. Škoda se mi ga je zdelo zavreči. Prav tako bi mi bilo žal zavreči oblačila, če jih je še mogoče popraviti ali predelati. Tako sem bila tudi vzgojena. Rože, s katerimi bomo na Ani Srčni okrasili mogočno staro drevo v parku, bom tako recimo izdelala iz starih katalogov Gledališča Ane Monro.

Aktualna vizija razvoja turizma v Ljubljani napoveduje, da bo ta do leta 2027 vodilna in najbolj ustvarjalna mestna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Kako dojemate takšno vizijo kot nekdo, ki pripomore k ustvarjalnemu utripu mesta?

Super, pozdravljam takšno vizijo! Ljubljana se mi zdi za ustvarjanje lep prostor. In ne nazadnje premore na tem področju tudi izjemno veliko najrazličnejših in odličnih vsebin. Na področju kulture in umetnosti bi težko kaj pogrešali, pa če je govor o muzejih in galerijah ali dogodkih. In tudi kot ustvarjalka tukaj ne pogrešam ničesar. V Ljubljani se res dobro počutim. Tudi na splošno. Je majhna in sladka.