Kultura krepi mednarodne vezi in privablja čedalje več obiskovalcev

Kulturna diplomacija ima ključno vlogo pri vzpostavljanju mostov med narodi, organizacijami in posamezniki, so z različnih vidikov osvetlili sodelujoči na nedavni okrogli mizi Kluba diplomatov Slovenije. Poleg glasbenika Alfija Nipiča, direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka in profesorja mednarodnih odnosov Boštjana Udoviča je svoje poglede na kulturni turizem delila tudi mag. Petra Stušek.

Poudarila je, da se v turizmu z diplomatskimi zagatami, kot je pridobivanje vizumov, načeloma ne soočajo, več pa imajo infrastrukturnih izzivov, kot sta slabši letalska in železniška povezljivost Ljubljane. To sicer ne vpliva na število gostov, ki obiščejo prestolnico, teh je bilo v lanskem letu 1.276.455, kar je 14,6 odstotka več kot leto prej, ustvarili pa so 2.590.898 prenočitev, kar je 12,7 odstotka več kot v letu 2023. Vpliva pa na strukturo gostov, še zlasti udeležencev poslovnih dogodkov, med katere štejemo tudi kulturne, in so pomembni, ker pripomorejo k ekonomskemu razcvetu in širjenju naših obzorij.

Po podatkih raziskav med tujimi gosti so kulturne vsebine na drugem mestu med primarnimi motivi za obisk mesta. Na vprašanje, ali bi k temu lahko še pripomogli objekti svetovno znanih arhitektov, je mag. Petra Stušek odgovorila, da v Ljubljani že imamo svetovno znanega arhitekta Jožeta Plečnika. Zasluge za njegovo dokončno umestitev na svetovni arhitekturni zemljevid ima arhitekt Boris Podrecca, ki je sodeloval pri predstavitvi Plečnikovih del v Centre Georges Pompidou v Parizu. Z vpisom njegovih izbranih del na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pa je Plečnik postal del svetovne dediščine človeštva. Ne nazadnje je le eden od sedmih arhitektov na tem prestižnem seznamu.

Ljubljana tudi ne potrebuje »učinka Bilbao«, ki je z muzejem Guggenheim Franka Gehryja preobrazil in oživil postindustrijsko mesto, saj svojo industrijsko dediščino že zdaj uspešno oživlja. Zgodbi obnovljenih Cukrarne in Centra Rog namreč prav tako svetovno odmevata, poleg tega omogočata ustvarjalnost ne le vrhunskih umetnikov, ampak tudi ljubiteljskih ustvarjalcev.

Mag. Petra Stušek je izpostavila še, da pri Turizmu Ljubljana svoje marketinške aktivnosti skrbno načrtujejo in obiskovalce nagovarjajo na podlagi vrednot in DNK-ja Ljubljane. Pomembno jim je, kakšen gost pride v Ljubljano, da ceni dediščino, trajnost, da ne pride le na ogled znamenitosti, ampak želi tu doživeti nekaj avtentičnega, se povezati z lokalnim prebivalstvom, da ni le opazovalec, ampak v doživetju aktivno sodeluje.

Primer so kreativne rokodelske delavnice, na katerih se obiskovalci prelevijo v rokodelce in si z lastnimi rokami izdelajo edinstven spominek, s tem pa pripomorejo k ohranjanju tradicionalnih obrti in preživetju lokalnih mojstrov. Poleg tega se prek delavnic domačini na novo učijo odnosa do dediščine, obenem pa spoštovanje spodbujajo tudi pri tujih obiskovalcih.

Odzive domačinov in obiskovalcev pri Turizmu Ljubljana med drugim spremljajo z raziskavo Travel SAT, ki na podlagi spletih objav dejanskih uporabnikov meri spletni ugled Ljubljane. Ta je v primerjavi z drugimi evropskimi destinacijami nadpovprečen. Povprečje zadnjih 12 mesecev za Ljubljano znaša 89 točk, medtem ko je povprečje evropskih mest 40.