Na sejmu Alpe-Adria v ospredju LUV fest in doživetja v regiji
Turizem Ljubljana je na največjem turističnem sejmu v Sloveniji Alpe-Adria, ki je bil od 31. januarja do 3. februarja na Gospodarskem razstavišču, skupaj s partnerji predstavljal še zlasti pestro dogajanje v mestu pod okriljem LUV festa, obiskovalci stojnice pa so spoznavali tudi možnosti privlačnih doživetij drugod v regiji Osrednja Slovenija. Poleg tega je direktorica Turizma Ljubljana mag. Petra Stušek na dogodku ob predstavitvi smernic za trženje umetnosti in kulture v Sloveniji v tem in prihodnjem letu predstavila strateška prizadevanja za njun nadaljnji razvoj v slovenski prestolnici.
Pozdrav pomladi z gregorčki © Peter Giodani
Pozdrav pomladi z gregorčki © Peter Giodani
Pozdrav pomladi z gregorčki © Peter Giodani
Prikaz koliščarske dediščine © Primož Bregar
Mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, med predstavitvijo strateških smernic in primerov dobrih praks kulturnega turizma in prireditev v Ljubljani © Siniša Kanižaj/STO
LUV fest, ki se je začel 8. februarja in bo trajal do 12. marca, je Turizem Ljubljana predstavljal skupaj z MGML (Muzej in galerije mesta Ljubljane) in Festivalom Ljubljana. Poleg tega, da bila stojnica pretežno v znamenju festivalskih motivov in okrasja ter da so imeli obiskovalci na voljo programske knjižice festivala, so zanimanje in navdušenje zanj še zlasti spodbujali nastopi umetnikov gledališča Ane Monro: matičarja, ki je prirejal »srčne poroke« ob velikem okrašenem srcu, kjer so se obiskovalci lahko fotografirali, pa kupida na hoduljah, ki je streljal s svojo ljubezensko puščico. Ker se bo LUV fest simbolično končal na gregorjevo, se je bilo mogoče na stojnici udeležiti tudi delavnic izdelovanja gregorčkov, ki jih bodo lahko na prireditvi Pozdrav pomladi z gregorčki (11. marca) spuščali po Gradaščici.
Stojnico je popestrila še poustvaritev Knjižnice pod krošnjami, priljubljene knjižnice na prostem na različnih lokacijah v mestu v toplejših mesecih; prijeten bralni kotiček je privabil precej obiskovalcev, še zlasti mladih, ki je kar nekaj časa preživelo v njem v družbi dobrih knjig.
Doživetja v regiji
Obiskovalcem so na stojnici predstavili tudi privlačna doživetja drugod v regiji Osrednja Slovenija. Veliko pozornosti je denimo pritegnil Morostig, hiša narave in kolišč, ki so jo lani odprli na Igu in ki prikazuje življenje koliščarjev pred tisočletji. Razstavljavci iz društva Morostig pa so obiskovalcem prikazali, kako so živeli koliščarji in s kakšnimi rokodelskimi dejavnostmi so se ukvarjali.
Na delavnici, ki jo je pripravila Trubarjeva domačija in ki je popeljala v čase Primoža Trubarja in vezave knjig, so si lahko obiskovalci izdelali spominske knjižice z različnimi motivi. Glasbenica iz Domžal je z igranjem na citre spomnila na to, da je citrarska tradicija na pragu Ljubljane še vedno zelo živahna. Obiskovalci so se lahko preselili na strani slovite Cankarjeve črtice Skodelica kave ob skodelici dišeče kave iz vrhniške pražarne.
Na stojnici je bilo sicer precej povpraševanja po možnostih izletov v Ljubljani in njeni okolici, v naravi, še zlasti so obiskovalce zanimale pohodniške in kolesarske poti.
O kulturi in umetnosti (tudi) v Ljubljani
© Siniša Kanižaj/STO
Pomemben del sejma Alpe-Adria so tudi spremljevalni dogodki. Med njimi je bila predstavitev smernic za trženje umetnosti in kulture, ki ju je Slovenska turistična organizacija opredelila kot krovno temo komuniciranja slovenskega turizma v letih 2024 in 2025. Med primeri dobrih praks, ki so jih izpostavili na dogodku, je bila tudi Ljubljana (poleg Maribora in Nove Gorice).
Mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, je predstavila strateške smernice kulturnega turizma in prireditev v Ljubljani; aktualna strategija (za obdobje 2022–2027) si zadaja vizijo, da Ljubljana postane svetovno prepoznavno mesto kulture in ustvarjalnosti, privlačno za življenje, delo in obisk slovenskih in mednarodnih gostov. Obenem, tako kot vsi strateški dokumenti Turizma Ljubljana, poudarja pomembnost zadovoljstva prebivalcev Ljubljane.
Direktorica Turizma Ljubljana je na dogodku sicer izpostavila LUV fest, ki v mesto prinaša živahnejše vzdušje za prebivalce, obenem pa Ljubljano pozicionira kot destinacijo, ki jo je treba obiskati (tudi) februarja in marca; poleg tega spodbuja povezovanje med številnimi akterji na področju turizma, s čimer sledi enemu strateških ciljev razvoja kulturnega turizma in prireditev. Poudarila je projekt Kulturne četrti Šiška kot primer uresničevanja strateškega cilja oblikovanja kulturnih četrti v želji po spodbujanju živahnega dogajanja v mestnih četrtih in s tem izboljšanja kakovosti življenja v njih. V Šiški so lani tudi prvič pripravili Celo šiškarijo s številnimi dogodki za prebivalce in obiskovalce mesta. Predstavila je še ustvarjalne rokodelske delavnice kot primer dobre prakse regenerativnega turizma.