Prijeten zimski vzpon na Planino nad Vrhniko
Nad Vrhniko, rojstnim mestom največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, se dviga kopast hrib, ki je med domačini tako zelo priljubljen, kot je Šmarna gora med Ljubljančani. Je prijeten pohodni cilj, tudi pozimi, na vrhu pa ga okronata čudovit razgled in slovenska tradicionalna kulinarika v toplem zavetju planinske koče.
Na vrhu, ki v teh dneh polagoma izgublja snežno odejo, pohodnike pričakata planinska koča in razgleden stolp. © DD Selection
Skozi ogolelo drevje se že med potjo odpirajo lepi pogledi na preostali hribovit svet v zaledju Ljubljanskega barja. © DD Selection
Med najbolj priljubljenimi potmi na Planino je pot »čez Špico« © DD Selection
Na vrhu stolpa je okrogla smerna plošča, ki je v pomoč pri tolmačenju razgleda © Karin Božič Zupančič
Lep pogled na dolino in hribovit svet naokoli se odpre že ob vznožju planinske koče; za bolj prostranega pa se je treba še malce povzpeti: na 22 metrov visok leseni stolp ob koči. Okrogla smerna plošča na vršni ploščadi razlaga, kaj doseže pogled: vse tri slovenske gorske skupine – Julijce, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, zaobljene hribe in griče z gozdovi, naselji in cerkvicami, pogled pa lepo zaobjame tudi prostranost Ljubljanskega barja.
Čez Špico gor, mimo bukve dol
Na Planino vodi več poti z različnih izhodišč; najbolj priljubljeni sta »čez Špico« in »mimo bukve«. Predlagamo vzpon po prvi, ki je malce strmejša in krajša, spust pa po drugi, ki je položnejša in za spoznanje daljša. Obe imata isto izhodišče (parkirišče pri Štirni na Betajnovi na Vrhniki) in cilj.
Planinske jedi, vrhniški štruklji in Cankarjeva kava
Na vrhu se splača ustaviti v koči, saj v njej ponujajo jedi, ki smo jih vajeni v slovenskih gorah: joto, ričet, golaž, žgance, klobase ..., pa tudi štruklje s suhimi slivami, vrhniško posebnost, in Cankarjevo kavo, sveže praženo v vrhniški pražarni in postreženo v skodelici s podpisom najbolj znanega slovenskega pisatelja, rojenega Vrhničana, in s piškotom v obliki njegovih znamenitih brkov.