Ljubljana je ustvarjalno pestra, z izjemno raznovrstnostjo kulturnih izrazov

Kandidatura Ljubljane za EPK 2025 je zbrala in prinesla številne projekte na področju kulture v Ljubljani in drugod v LUR. Bi lahko naštela ključne, za katere tudi upata, da bodo uresničeni?

Uroš Grilc: Čeravno Ljubljana ne bo EKP 2025, je dolg proces priprave kandidature prinesel širši vpogled v razvojne potenciale na področju kulture oziroma ustvarjalnosti na območju celotne Ljubljanske urbane regije, ki jo sestavlja 26 občin in ima več kot pol milijona prebivalcev. Poudaril bi nekatere večje naložbene projekte v Ljubljani, kot so Galerija Cukrarna (največje razstavišče za sodobno umetnost v mestu in platforma za nove pristope pri razvoju občinstev, participacijo in kulturno-umetnostno vzgojo), Center Rog (kreativna tovarna za novo stoletje), Šiška Hub (novi rezidenčni prostori za mlade kreativce z vseh področij ustvarjanja) in Baragovo semenišče za Bežigradom (sodobno središče uprizoritvenih umetnosti). (Vse navedene naložbe so predvidene za odprtje v letošnjem oziroma prihodnjih štirih letih, op. p.) Na drugi strani pa so vznemirljivi projekti drugod v regiji, od prvega sodobnega interaktivnega otroškega muzeja v Sloveniji v Grosupljem do Arheoparka Koliščarji na Vrhniki in Centra Emila Adamiča: Nacionalnega središča za izvirno glasbo v občini Dobrova - Polhov Gradec. Verjamem, da bodo vsi ti projekti uresničeni, saj so zadihali tako v sozvočju z lokalnimi kot regijskimi in nacionalnimi razvojnimi cilji.

Simon Kardum: Delovna skupina, ki je opravila evalvacijo kandidature, je ugotovila, da je treba pri nekaterih točkah vztrajati na dediščini kandidature. Zagotovo bodo nekateri od omenjenih naložbenih projektov, ki so zapisani tudi v aktualni strategiji razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana, uresničeni oziroma se bodo začeli uresničevati. Tudi glede na občinski proračun v tem in prihodnjih letih je mogoče pričakovati, da se bo kulturni sektor v mestu še okrepil. Z vidika mestnih oblasti kultura ni strošek, temveč naložba, kot večkrat poudari tudi župan MOL Zoran Janković. Zelo pomembni pa se mi zdijo tudi mrežni projekti, ki so del dediščine kandidature – poudaril bi še zlasti dva: ustvariti mrežo rezidenc za umetnike oziroma ustvarjalce v produkcijskih prostorih, kot je predviden Šiška Hub v stavbi nekdanje šišenske občine ob Kinu Šiška, in naložbe v izobraževanje za poklice, ki so potrebni za uspešen razvoj kulturne oziroma ustvarjalne produkcije. Slednje je še toliko bolj pomembno v času, ko se ti poklici zaradi krize sesuvajo sami vase. Nove generacije se bodo morale profesionalizirati, če bomo želeli ohraniti in nadgraditi prepoznavnost kulturne produkcije v Ljubljani in vsej Sloveniji.

Kultura je gosto vtkana v turizem, pa četudi je govor o, denimo, pohodniškem ali kolesarskem turizmu. Med projekti, ki so bili predvideni v okviru kandidature za EPK 2025, je tudi »Tour de culture«, ki povezuje nekatere občine v LUR ter združuje kolesarstvo in kulturno dediščino. Lahko več o njem?

Grilc: Ta projekt smo razvili na podlagi dejstev, da je Ljubljana z okolico kolesarska destinacija – s številnimi kolesarskimi potmi in načrtovanimi novimi trasami za kolesarje ter kolesarsko kulturo, da so slovenski kolesarji svetovna velesila in da je lahko kolo tudi simbol upora. Identificirali smo približno dvajset privlačnih in različno zahtevnih tras, bodisi za samostojne bodisi vodene izlete. Povezali smo športno-rekreacijsko in unikatne kulturne vsebine – v novo obliko kolesarsko-kulturnega turizma. Verjamem, da bo ta projekt zaživel, saj je v duhu časa, ki ga živimo. Ne glede na to, da s kandidaturo nismo uspeli, se tudi sicer pogovarjamo o nadaljnjem uresničevanju nekaterih razvojnih projektov. Na podlagi opravljenega dela za kandidaturo oblikujemo kulturno strategijo LUR, ki bo povezala načrte v posameznih občinah v širšem kontekstu razvoja kulture, pa tudi izobraževanja, turizma, krepitve kompetenc in socialne kohezivnosti. Delo več kot tristo strokovnjakov s številnih področij zagotovo pomeni veliko dodano vrednost za nadaljnji razvoj kulture v Ljubljani in drugod v regiji; trasiralo je pot nove kulturne identitete LUR.

Ko ste začeli pripravljati kandidaturo za EPK 2025, so bile razmere v kulturi in turizmu sicer povsem drugačne kot zdaj ...

Kardum: Kultura je v zdajšnjih razmerah eden najbolj prizadetih sektorjev – na svetovni ravni. Zaradi vsega, kar se dogaja in se bo dogajalo, bo treba številne koncepte iz zlatih let temeljito spremeniti. Bojim se, da številnih vsebin, ki so del kulture in kulturnega turizma, še dolgo ne bo mogoče zagnati. Festivalov, na primer. V Ljubljani se med letom zvrsti okoli dvajset mednarodno prepoznavnih festivalov, ki niso pomembni samo za mesto, temveč za širšo regijo. Dvomim, da bo mogoče takšne vsebine v dosedanji obliki izvesti pred poletjem prihodnje leto; takšna so tudi pričakovanja kolegov iz tujine. Pri čemer govorim o srednje velikih dogodkih; nisem prepričan, da bodo tedaj že mogoči tudi večji, z več kot 10.000 obiskovalci.

Grilc: Sam glede festivalov in festivalskega turizma nisem tako črnogled. Ljubljana ima festivale na zelo visoki kakovostni ravni, ki imajo svoje zvesto občinstvo. Verjamem, da bo ta del kulture hitro okreval. Res pa je za ekonomsko uspešnost in s tem nadaljnji razvoj praviloma potrebno čim večje število obiskovalcev ...

Kardum: S tem, da smo na ravni festivalov in festivalskega turizma odlični, se povsem strinjam. A še vedno smo v negotovosti, kaj bo z vsebinami, ki so njihov nepogrešljiv del, gostinskimi in nastanitvenimi zmogljivostmi, recimo; bodo vse preživele? Menim, da bo treba resno premisliti tudi o novih tehnoloških rešitvah za prezračevanje in razkuževanje zaprtih prostorov. V ljudi se je naselil strah pred zaprtimi prostori, ki še dolgo ne bo izginil.

Domnevam, da bodo postale – vsaj za nekaj časa – bolj priljubljene vsebine na prostem?

Grilc: Pri pripravi kandidature za EPK 2025 smo to že upoštevali in iskali možnosti za izvedbo vsebin (tudi) na prostem. To je pomemben potencial, ki bo v prihodnjih letih krojil uspešnost delovanja na področju turizma in bo lahko med odgovori na morebitne nove krize. Odpornost kulture na krize je treba nujno okrepiti.

Kardum: Predvsem upam, da letos za dogodke na prostem ne bo več takšnih omejitev kot lani, saj so bile neživljenjske. Do petsto obiskovalcev je bilo absolutno premalo za prizorišča, kot je Kongresni trg, ki jih lahko sprejme nekajkrat več. Ob absurdu, da so se ljudje gnetli za ograjami, ki so omejevale prireditveni prostor. Na tako velikih prizoriščih preprosto ne more biti samo petsto ljudi – ne samo zato, ker je to nevzdržno z ekonomskega vidika, temveč tudi zato, ker je to dogodek brez pravega vzdušja. Izjemno pomemben del dogodkov je namreč tudi mreženje, socializiranje obiskovalcev! Če se vrnem k prizoriščem na prostem – ta so seveda tvegana, odvisna od vremena ...

Grilc: Prizorišča na prostem so lahko samo del zgodbe. Vsaka vsebina seveda tudi ni primerna zanje. Pa vendar je treba krepiti možnosti, ki lahko blažijo posledice krize, in iskati nove poti do občinstva.

Kardum: Za letos pričakujemo, da bo velika večina dogodkov na prostem. Tudi festival Ment Ljubljana (odmeven festival, ki ga pripravlja Kino Šiška, op. p.) bomo poskusili izvesti poleti in na prostem.

Gospod Kardum, v Kinu Šiška ste bili med prvimi v Sloveniji, ki ste lani spomladi, med prvo karanteno, začeli spletne koncerte. Kako pomembna, menita, je že in še bo digitalizacija v kulturi? V turizmu na splošno naj bi bila eden ključnih dejavnikov uspešnega okrevanja panoge.

Kardum: V teh časih je pomembno vprašanje: kako prilagoditi fizični svet in ga na inovativen način prestaviti v virtualnega? Menim, da bo kreativna digitalizacija zaznamovala prihodnje obdobje.

Grilc: Glede digitalizacije sem bolj konzervativen. Mislim, da je ključna z vidika promocije, dostopa do poglobljenih znanj ..., ne vidim pa je kot orodje, ki bi nadomestilo doživetje v živo, vključno s pristnim umetniškim doživetjem. Kar zadeva turizem, se mi zdijo veliko pomembnejše prilagoditve predvidenim spremenjenim potovalnim navadam ljudi: potovanja v bližnje destinacije, ne več z letalom, temveč z drugimi prevoznimi sredstvi, recimo, pa nagovarjanje domačih gostov in obiskovalcev iz regije. Dvomim tudi, da bodo k nam kmalu spet potovale množice azijskih gostov. Tako da se mi zdijo v Ljubljani zdajšnje razmere dobra priložnost za intenzivno nagovarjanje drugačne prevladujoče ciljne skupine obiskovalcev.

Kakšne?

Grilc: Obiskovalcev, ki bodo tukaj dalj časa, ki se bodo prepustili raziskovanju mesta in ki bodo posledično tudi več porabili. (Podaljšanje dobe bivanja in višja poraba obiskovalcev sta tudi med ključnimi cilji nove ljubljanske turistične strategije, op. p.) Takšni obiskovalci so tudi priložnost za manj znane turistične akterje, kot so, na primer, Kino Šiška in preostali ponudniki v kulturni četrti Šiška (projekt razvoja kulturnih četrti vodi Turizem Ljubljana, KČ Šiška je prva med štirimi, ki so predvidene v prihodnjih letih, op. p.). Tak, razpršen turizem, prinaša ponudnikom tudi bolj trajnosten prihodek. In Ljubljana ima za tak razvoj odlično podlago, saj ponuja res veliko vsebin.

Kardum: Iščemo radovedne obiskovalce, ki jih bomo s privlačnimi vsebinami, zgodbami razpršili po mestu in regiji. Takšnimi, kot bo kulturna četrt Šiška.

Grilc: Menim, da je pot do uspeha v turizmu poleg nenehnih izboljšav sicer v profesionalnosti in povezovanju. Turizem je tako kompleksna panoga, da je ni mogoče ustvarjati brez tesnih povezav, brez prepletanja različnih področij. Ključ do uspeha bo tako še zlasti povezovanje: med različnimi akterji, strateško in poslovno. V kulturi je na primer za zdaj še premalo znanja o tem, kako ustvarjati programe tako, da bodo tudi turistično privlačna doživetja, in manjka strateškega povezovanja med akterji.

Če pogledamo primer oblikovanja kulturne četrti Šiška, se zdi dober primer spodbujanja povezovanja različnih akterjev?

Kardum: Ja, pri tem smo kar dobro povezani, pri čemer gre za povezovanje številnih vsebin, od kulturnih programov do gostinske in nastanitvene ponudbe, pa izobraževalnih vsebin, športne infrastrukture itn.

Kako raznovrstna pa je po vajinem mnenju v Ljubljani ponudba kulturnih vsebin?

Kardum: Ljubljana je ustvarjalno zelo pestra. Ta raznovrstnost je bila od nekdaj njena velika prednost, če jo primerjam s podobnimi mesti drugod v Evropi. Ljubljana je standard, kar zadeva raznovrstnost in obseg kulturnih vsebin. O tem priča tudi zelo veliko število mednarodnih nagrad in priznanj, ki smo jih prejemali.

Grilc: Ljubljana je kulturna prestolnica, ki uživa v regiji velik ugled na področju kulturne ponudbe. Je urbana prestolnica z vsemi svojimi antagonizmi. Prestolnica, ki dopušča zelo različne iniciative, kot je AKC Metelkova, in ki se svojih urbanih antagonizmov zaveda in jih ne skriva. To dokazuje tudi dogajanje z Rogom, ki je v preteklih tednih zaznamovalo Ljubljano. V tem smislu sem vesel, da je bolj podobna mestom, kot sta Barcelona in Berlin, kjer so takšne iniciative zelo pogoste, in manj mestom, kot je denimo Budimpešta. In da je Ljubljana mesto, ki je uprto v prihodnost. Raznovrstnosti in različnosti kulturnih izrazov pa ni nikoli dovolj; to ni stanje, temveč proces, naravnanost mesta, ki je vedno na preizkušnji.

Za konec pa: katere kulturne vsebine v Ljubljani (ali regiji) so vama najljubše?

Kardum: Vsebine, ki izstopajo, razstave, predstave, koncerti, pa nori sprehodi po mestu z opazovanjem kulturne dediščine, arhitekture ... Da se poglobiš v eno zgodbo, ene hiše, da si raziskovalec.

Grilc: Odkrivanje presečišč naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja. Toliko zgodb je še nepovedanih ...