Kulturna doživetja v Ljubljani in Osrednji Sloveniji na sejmu Natour Alpe-Adria

Letošnje leto je tudi leto dveh visokih kulturnih obletnic: mineva sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, Narodna galerija v Ljubljani pa praznuje stoletnico delovanja.

Tako je bila sejemska stojnica, na kateri smo predstavljali Ljubljano in regijo Osrednja Slovenija, pravzaprav kavarna, ki je simbolično povezala obe obletnici: kava je namreč osrednji motiv najbolj znane Cankarjeve črtice (Skodelica kave) in najbolj znanega dela v Narodni galeriji, Kofetarice slikarke Ivane Kobilice.

Bogata kulturna ponudba v prestolnici in regiji

Obiskovalcem sejma, ki na njem odkrivajo nove priložnosti za turistična doživetja v Sloveniji, smo ponudbo kulturnega turizma v prestolnici in Osrednji Sloveniji predstavljali na razgiban, privlačen način: z animacijami in delavnicami (kakršna je bila, denimo, slikarska delavnica Narodne galerije). Domači gostje so najpomembnejši ambasadorji destinacije, zato je pomembno, da poznajo njeno kulturno ponudbo in da jih navdušuje. Obiskovalce smo tako seznanjali s kulturnimi vsebinami v Ljubljani in regiji: ponudbo muzejev in galerij v mestu ter Ljubljanskega gradu, doživetji, ki jih pripravljamo pri Turizmu Ljubljana, in bogato kulturno-turistično ponudbo v regiji (Cankarjeva Vrhnika, grad Bogenšperk, Polhograjska graščina, Slamnikarski muzej v Domžalah, grad Tuštanj in druga).

Od grofa Blagaja do hlapca Jerneja

Vrhnika se je na sejmu predstavljala z Ivanom Cankarjem: z zanimivostmi v mestu, ki so povezane z njim, in dogodki v Cankarjevem letu. Obiskovalce so o pomembnosti velikega pisatelja seznanjali tudi ob skodelici kave in recitalih Cankarjevih del.

Šmartno pri Litiji je predstavljal hlapec Jernej z gradu Bogenšperk, ki je obiskovalce vabil na slikovit Valvasorjev grad. Na njem vsako leto pripravijo tudi mednarodne grafične dneve in obiskovalci sejma so se lahko udeležili Valvasorjeve grafične delavnice. Pripravili so tudi delavnico izdelave čarnih vrečk znane zeliščarke Jožice Bajc Pivec.

Polhov Gradec sta predstavljala grof Blagaj in njegova soproga Antonija iz Polhograjske graščine; obiskovalci so lahko poklepetali z njima ob skodelici čaja – kakor lahko tudi na čajanki, ki jo pripravljajo v graščini.

Članice Kulturno umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega iz Krašnje so predstavile slamnikarsko tradicijo območja: prikazovale so tradicionalen način pletenja kit iz pšenične slame in razstavile izdelke iz spletenih kit (slamnike, klobučke, posodice, vaze ...).

Domžale so na sejmu predstavile svojo maskoto, hroščka Simona, ki živi v Železni jami na Gorjuši.

Člani Turističnega društva Rakitna so obiskovalce seznanili s Potjo slavnega rakiškega jambora – od Rakitne do Trsta. Konec 19. stoletja so na Rakitni namreč izdelali ogromen jambor (pravili so mu tudi »lesena pošast«) in ga prepeljali v ladjedelnico v Trstu. Prihodnje leto bodo odprli Jamborno cesto, ki bo povezala Rakitno in Trst in zagotavljala, da zgodba o »leseni pošasti« ne bo utonila v pozabo.

Moravče so se na sejmu predstavljale z liki gradu Tuštanj, edinim gradom v Sloveniji, ki ni bil nikoli podržavljen.