Srečanje partnerjev Turizma Ljubljana

Zbrane na srečanju je uvodoma pozdravil Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, ki zagotavlja Turizmu Ljubljana in njegovim številnim partnerjem, ki soustvarjajo turistično zgodbo prestolnice, pri razvoju turizma trdno podporo.

Zoran Janković je v pozdravnem nagovoru med drugim poudaril, da je turizem ena ključnih dejavnosti mesta in da bo to tudi v prihodnje. Dejal je, da je treba v čedalje konkurenčnejšem okolju še zlasti zagotavljati odličnost storitev in ohranjati dobre odnose med ljudmi. Zadovoljstvo in prijaznost prebivalcev mesta sta ne nazadnje ključna za kakovostno bivanje tako prebivalcev kot tudi obiskovalcev mesta.

Direktorica Turizma Ljubljana mag. Petra Stušek je skupaj z ekipo zavoda predstavila ključne poudarke razvoja slovenske prestolnice in njenega zaledja ter dela Turizma Ljubljana v iztekajočem se letu.

Kot je poudarila, ohranja Ljubljana nadpovprečno visok spletni ugled ter visoko stopnjo zadovoljstva med prebivalci mesta in obiskovalci. Turizem Ljubljana skupaj s partnerji uspešno razvija celoletno ponudbo prostočasnega in poslovnega turizma, kar se odraža v 12,4-odstotni rasti števila prenočitev, več kot 71-odstotni povprečni letni zasedenosti sob in rasti števila zaposlenih v turizmu.

Letos so ponudbo destinacije skupaj s številnimi partnerji obogatili z novimi kulinaričnimi in kreativnimi doživetji ter nadgradili uveljavljene festivale LUV fest, Teden ljubljanskega turizma, November Gourmet Ljubljana in December v Ljubljani, ki pripomorejo tudi k uresničevanju enega strateških ciljev ljubljanskega turizma, njegovi desezonalizaciji. Rast prenočitev je bila letos in lani sicer v vseh mesecih enakovredna, najbolj pa so se okrepili še zlasti spomladanski meseci.

Ljubljana je letos gostila več kot 130 mednarodnih dogodkov in kar pet mednarodnih konferenc z več kot tisoč udeleženci. Ti ne zgolj pripomorejo k zmanjševanju sezonskosti turizma, temveč so tudi pomemben generator gospodarske rasti. Pri Turizmu Ljubljana so pripravili študijo treh dogodkov, ki so jih podprli skupaj s partnerji konzorcija Kongresnega urada Ljubljana. Na teh treh dogodkih je bil skupno ustvarjen neposredni poslovni promet v višini 2.122.539 evrov in 3.476.708 evrov posrednih poslovnih prihodkov. Neposredno so ti dogodki podprli 675 delovnih mest v turističnem gospodarstvu, posredno pa 877. Trije dogodki so ustvarili neto donosnost neposrednega davka v višini 396.957 evrov. Poslovni gost pa je v povprečju potrošil 3,5-krat več od povprečnega prostočasnega obiskovalca.

Ob oglaševalskih aktivnostih, močni prisotnosti na družbenih omrežjih in vsebinah na spletnem mestu so Ljubljano in njeno zaledje predstavljali na sejmih, borzah in delavnicah v 22 državah ter gostili novinarje in vplivneže iz 21 držav.

Osrednja govorka v drugem delu srečanja je bila Signe Jungersted, izvršna direktorica in soustanoviteljica danske agencije za inovacije in strategije Group NAO, ki je poudarila pomembnost aktivnega vključevanja prebivalcev v razvoj turizma. Kot je dejala, je vsako turistično doživetje nepogrešljivo povezano s prostorom in ljudmi, ki v njem živijo.

V danski prestolnici København so se pristojni za razvoj turizma leta 2017 odločili za »konec turizma, kot ga poznamo«. V ospredje razvoja so sklenili postaviti pristnost, resničnost: mesto in njegove prebivalce. Kar je pristno, resnično, je namreč povezano z ljudmi, ki živijo v destinaciji in soustvarjajo njen utrip. S prebivalci Københavna so se začeli pogovarjati, kakšen turizem bi si želeli, obenem pa so jih začeli z novimi projekti povezovati z obiskovalci na skupnih doživetjih. Številni prebivalci Københavna do turizma dolgo niso imeli nikakršnega odnosa, menili so, da se jih ne dotika. Toda, kot je poudarila Signe Jungersted: turistični produkti morajo temeljiti na odnosih z lokalnimi prebivalci, te pa je treba graditi dolgoročno z vzpostavljanjem medsebojnega zaupanja in sodelovanjem. Le zadovoljni prebivalci so dobri gostitelji in pripomorejo k pristni izkušnji obiskovalcev. Delež obiskovalcev, ki iščejo pristna doživetja, takšna, ki odražajo lokalno kulturo, se že leta tudi vztrajno povečuje (leta 2023 jih je bilo po raziskavi Booking.com že 75 odstotkov). Poleg tega pa so lokalni prebivalci tudi zanimiva ciljna skupina, za katero je treba razvijati produkte; to pripomore tudi k razvoju odpornejšega turizma, zmanjševanju vpliva sezonskosti in promociji poklicev v turizmu.

Turizem Ljubljana si že leta prizadeva za aktivno vključevanje lokalnih prebivalcev v razvoj turizma – tako na ravni preusmerjanja turističnih tokov z najbolj obiskanih delov mesta, kot tudi na ravni razvoja ponudbe, ki je namenjena predvsem ali tudi prebivalcem Ljubljane. To je opredeljeno tudi v aktualnem strateškem dokumentu ljubljanskega turizma, v katerem je med drugim zapisano, da je nujno načrtovanje turističnega razvoja, ki zagotavlja sobivanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev ter gre z roko v roki s povečevanjem kakovosti življenja prvih.

Srečanje partnerjev je Turizem Ljubljana sklenil z okroglo mizo, na kateri so govorci osvetlili izzive in priložnosti mestnega turizma z vidika javnega in zasebnega sektorja ter akademskega področja. Namen okrogle mize je bil predstaviti vlogo, odgovornost in priložnosti vseh deležnikov, ki so neposredno in posredno vključeni v turizem.

Mag. Petra Stušek je poudarila, da si pri Turizmu Ljubljana že leta prizadevajo za preusmerjanje turističnih tokov z najbolj obremenjenih predelov mesta in za podaljševanje dobe bivanja obiskovalcev tako, da aktivno razvijajo vsebine v manj obiskanih delih Ljubljane in drugod v regiji Osrednja Slovenija. Dejala je, da v Ljubljani še zdaleč ni mogoče govoriti o preturizmu, zaznavajo pa delno nezadovoljstvo lokalnih prebivalcev in obiskovalcev zaradi povečanega obiska na določenih območjih v poletnih mesecih. K temu zagotovo pripomore tudi dejstvo, da ima večina evropskih držav v tem času poletne počitnice, je opozorila direktorica Turizma Ljubljana.

Dotaknila se je tudi stanovanjske problematike v mestu. Poudarila je, da je pomanjkanje nepremičnin za dolgoročni najem v Ljubljani sistemski izziv, ki presega področje kratkoročnega oddajanja v turistične namene, kar se je pokazalo med epidemijo covida-19: strm upad turizma in števila nepremičnin na platformah delitvene ekonomije je le kratkoročno vplival na povečano ponudbo nepremičnin za dolgoročni najem. Cene – tako najema kot nakupa stanovanj – so kljub temu naraščale in do pomladi leta 2021 dosegle rekordne številke. A kratkoročno oddajanje nepremičnin v turistične namene vendarle vpliva na stanovanjsko problematiko v prestolnici. Kot je povedala direktorica Turizma Ljubljana, zakon o gostinstvu ni namenjen urejanju tega področja, so pa v pripombah na novelo zakona pozvali k ureditvi davčne zakonodaje: predlagali so, da se davčna obremenitev oddajanja v kratkoročne najeme izenači z davčno obremenitvijo dolgoročnega oddajanja. Tako bi se vsaj delno nevtralizirali negativni vplivi kratkoročnega oddajanja na rast cen stanovanj, je sklenila.

Na okrogli mizi so sodelovali še Miha Mermal, izvršni direktor za marketing in trajnostni razvoj v družbi BTC, Signe Jungersted in Emil Juvan, dekan Fakultete za turistične študije - Turistica, ki se je govorcem in občinstvu pridružil prek spletne povezave.

Miha Mermal je predstavil razvoj BTC Cityja: iz javnih skladišč je najprej nastalo nakupovalno, sčasoma pa sodobno prostočasno in poslovno središče z bogato ponudbo trgovin, storitev in aktivnosti. Poseben poudarek pri razvoju dajejo kakovostni ponudbi za domačine, še posebej za tri tisoč zaposlenih v BTC Cityju, vključno z restavracijami, urbanim velnesom ter s športnimi in kulturnimi vsebinami.

Signe Jungersted je poudarila, da si ciljev ne gre postavljati na izhodišču, da je turizem zla sila – med pandemijo covida-19 se je denimo pokazalo, kako hudo je, ko je vse zaprto, in tega si ne želimo, je dejala. Turizem je treba razvijati skupaj z lokalnim prebivalstvom in začeti s pozitivnim izhodiščem: kako življenje v destinaciji še izboljšati. Pri tem pa turizem ne sme biti v središču, temveč mora biti v ospredju vprašanje, kakšno mesto je najboljše za vse.

Emil Juvan je predstavil ključne poudarke za razvoj kakovostnega bivanjskega okolja v turističnih destinacijah. Pri vseh skupinah uporabnikov, vključno s prebivalci, dnevnimi migranti in turisti, je treba analizirati zadovoljstvo s kakovostjo bivanjskega okolja, je povedal. Prepoznati je treba elemente turistične ponudbe, ki pripomorejo k njihovemu zadovoljstvu, ter pripraviti rešitve za odpravo tistih, ki porajajo nezadovoljstvo. Da bi vse skupine uporabnikov uvidele, kako turizem prispeva h kakovosti bivanja v mestu, pa morajo turistični deležniki svoj prispevek k temu aktivno javno komunicirati, je dejal.

Okroglo mizo so sklenili z mislijo, da je prihodnost mestnega turizma v uravnoteženem razvoju, ki temelji na sodelovanju lokalnih prebivalcev, obiskovalcev in turističnih deležnikov ter stremi k temu, da turizem postane orodje za izboljšanje kakovosti življenja v slovenski prestolnici. Pri Turizmu Ljubljana lokalno prebivalstvo že več let vključujejo v razvoj turizma v Ljubljani, še zlasti prek merjenja njihovega odnosa do turizma in ozaveščanja o pozitivnih učinkih, ki jih turizem prinaša mestu, od novih delovnih mest do konkretnih projektov ki so v Ljubljani sofinancirani s sredstvi, pridobljenimi od turizma.

Da bi sodelovanje še poglobili in prebivalce še aktivneje vključili v nadaljnji razvoj turizma v prestolnici, so za celotno ekipo Turizma Ljubljana organizirali izobraževalno delavnico s Signe Jungested. Na njej so pregledali praktične primere vključevanja lokalnih prebivalcev v turizem v evropskih mestih. Na podlagi zgledov iz tujine in svojih izkušenj so v skupinah pripravili konkretne ideje za vključevanje prebivalcev, kot so na primer vavčerji zanje, ki bi jih financirali iz turistične takse in bi jih lahko prebivalci unovčili za skupnostne projekte, ki izboljšujejo kakovost bivanja.