Jesenske aktivnosti: prvič na Madžarskem in udeležba na kongresu ICCA
Kongresni urad pri Turizmu Ljubljana (KUL) se je sredi oktobra udeležil promocijskega dogodka na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti, v začetku tega meseca pa 59. vsakoletnega kongresa svetovnega panožnega združenja kongresne industrije ICCA, ki je bil letos prvič v hibridni obliki.
© arhiv KULT316
Prvo promocijsko poslovno srečanje na Madžarskem
Dogodek v Budimpešti je bil prvi poslovni stik z madžarskim trgom ne zgolj za ljubljansko, temveč tudi slovensko industrijo srečanj na splošno. Udeležilo se ga je 22 potencialnih madžarskih naročnikov srečanj (večinoma iz korporativnega segmenta). Ti Ljubljane in Slovenije navzlic geografski bližini niso dobro poznali, je bil pa njihov odziv na njuno kongresno ponudbo spodbuden.
Zaradi trenutnih razmer namreč tudi madžarski organizatorji srečanj iščejo nove destinacije v regiji, ki so dostopne z avtomobilom oziroma ne zahtevajo letalskih povezav. Pozitivno jih je presenetila še zlasti raznolikost ponudbe in doživetij, ki jih ponuja Ljubljana in ki so zanimiva za tuje udeležence motivacijskih potovanj.
Tako namerava KUL v bližnji prihodnosti pripraviti novo srečanje, na katerem bi podrobneje predstavili kongresno ponudbo slovenske prestolnice še več organizatorjem poslovnih dogodkov in potovanj na madžarskem trgu.
Kongres združenja ICCA letos v hibridni obliki
Kongresni urad pri Turizmu Ljubljana se je v začetku novembra prek spleta udeležil 59. vsakoletnega kongresa združenja ICCA, ki je bil letos prvič v hibridni obliki. Celoten program dogodka z naslovom »Transforming Global Events Together« (Skupaj preoblikujmo svetovne dogodke) je bil tokrat zastavljen kot sklop spletnih aktivnosti v kar šesttedenskem obdobju.
V tem času se je zvrstilo več kot sto različnih predavanj, izobraževanj, okroglih miz in delavnic, skupaj je nastopilo več kot 220 govorcev, udeležencev pa je bilo okoli 1500 (večina jih je bila prisotna prek spleta). Program, ki je potekal prek osmih regionalnih središč po vsem svetu, je bil dolg več kot sto ur.
Glavne teme so se navezovale na temeljito preoblikovanje svetovnega trga industrije srečanj po pandemiji Covid-19 in s tem povezane problematike, kot so strategije okrevanja, novi poslovni modeli, vprašanje monetizacije hibridnih in virtualnih oblik dogodkov, načini za povečevanje interakcije in vključenosti občinstva, (nove) vloge tehnologije v postpandemični poslovni realnosti, prihodnost družbenih medijev ter preizpraševanje podobe, namenov in ciljev industrije srečanj v prihodnjih letih.