Pojdi na vsebino

Le kako naj narod, ki si je sredi sedemdesetih let v en glas prepeval znameniti »dobro jutro, kot sreča se zdi, beli sijaj narave – kot življenje rad ga imam«, čuti o mleku in mlečnih izdelkih? Za številne se še vedno z mlekom vse začne in z mlekom dan je lep.

Mlada zenska v predpasniku in leseno gajbico v rokah.

© Suzan Gabrijan

Na mleko in mlečne izdelke nas vežejo posebni spomini. Številni smo (vsaj na kakšnih počitnicah) doživeli pristni okus domačega mleka iz kanglice, morda se spominjamo brezskrbnih časov, ko se je mleko še prodajalo v vrečkah. Z babicami smo, še preden je bilo to nadvse moderno, spoznavali procese fermentacije in v domače kislo mleko potapljali žgance in krompir. Slastni jogurti, še posebno tisti prvi sadni, so nam na mladostne obraze že navsezgodaj risali brke, a sladoled, oh, sladoled – ljubezen do njega si zasluži svoje poglavje. Od prvih Lučk in Ježkov, na rezine narezane Planice s kartonastim ovojem, do nagradnih družinskih sprehodov do lokalnega sladoledarja ob koncu šolskega leta, pa (v teoriji) imenitne ideje, da bi kornet odgriznili na spodnjem koncu in čakali, da se sladoled pocedi skozi luknjico (vsaj do komolcev) ... O ja, radi imamo mleko. In jogurt. In skuto. In sladoled …

Mleko s kmetije Pozaršek-Strle

Tudi na kmetiji Pozaršek-Strle, ki že krepko stoletje stoji na obrobju Ljubljanskega barja na Ižanski cesti, se vse začne in konča z mlekom. Ena prvih kmetij s teh koncev, ki se je začela ukvarjati s predelavo mleka, že šestdeset let obiskovalce lokalnih tržnic in domače trgovinice razveseljuje s svežim in kislim mlekom, čvrstimi in tekočimi jogurti najrazličnejših okusov, skuto, sirotko, z maslom, s sladko, kislo in topljeno smetano, slanim in mladim kajmakom, z belim sirom in drugimi mlečnimi izdelki, pridelanimi po domačih receptih in na (certificirano) trajnosten način.

Za ohranjanje častitljive tradicije skrbita gospodarica in gospodar Zdenka in Marko, vse več aktivnosti pa prevzemata njuna sinova Matej in Simon, ki si delita opravila, povezana z živinorejo, s poljedelstvom in z mlekarstvom. Stalne stranke se redno vračajo na njihova prodajna mesta – najbolj poznani sta tisti na osrednji ljubljanski tržnici in pokriti tržnici v BTC-ju – ali pa se odločijo za postanek v domači trgovinici ob Ižanski cesti, kjer družina bogato ponudbo mlečnih izdelkov dopolnjuje s sezonskimi pridelki z domače in okoliških kmetij.

Ta Strletov sladoled

Leta 2016 so na pobudo Špele Omahen, (sedaj nekdanje) priženjene na kmetijo, v ponudbo domačih izdelkov dodali še sladoled. Originalni okusi, sprva izdelani v smešno majhnem strojčku za pripravo sladoleda doma, ki nosijo imena ključnih (in morebitnih bodočih) nosilcev dejavnosti na kmetiji – »buhtl Matej« s temno čokolado in z lešniki, »gospodarica Zdenka« z mladim kajmakom in malinovim džemom, »gospodar Marko« z naravnim jogurtom in mareličnim džemom, »skutka Simon« z mlečno čokolado in brownieji ter »Mila in Lenart« z vaniljo in jagodami – so še zdaj najbolj prodajani, čeprav je pozneje Špela ponudbo dopolnila s številnimi bolj in manj klasičnimi okusi: od lešnika, Strlečatele, mandljeve potice, pehtrana, pa do veganskega hruškovega, mangovega, čokoladnega s kardamomom in z višnjami ...

Ročno izdelani in v pisane biorazgradljive embalaže polnjeni sladoledi so kar se da naravni in kar se da domači. Surovine z družinske kmetije dopolnjujejo skrbno izbrane sestavine nadzorovanega porekla s kar najmanjšim negativnim vplivom na okolje. Sadni džemi so izdelani doma, med, ki je uporabljen kot sladilo, pridelujejo čebele čebelarja Ovce iz bližnje Črne vasi, oreškaste paste zagotavlja domžalsko podjetje Rok's nut butter, tudi pri pistacijah in bolj eksotičnih sestavinah sta temelja pri izbiri kakovost in kar najkrajša pot do Ljubljanskega barja.

Odličen okus, domačnost in igrivost so glas o Špelini ustvarjalnosti ponesli daleč naokoli, tudi med največje. Ena prvih in še zdaj zelo pomembnih naročnic sladoleda je bila Darja Končarevič, ki Ta Strletov sladoled na kepice še vedno streže v kavarni Bazilika ob ljubljanskih Križankah. Po kepico ali dve se lahko v poletnih mesecih oglasimo tudi v Čokoladnici Ljubljana v starem mestnem jedru, sicer pa so sladoledi (poleg uveljavljenih prodajnih mest kmetije Pozaršek-Strle) na voljo predvsem v trgovinicah, kot so Rifuzl, Hruška in Zrno do zrna v Ljubljani, Zlata ptička v Kamniku in podobnih butikih v Žalcu, Kopru, Radovljici, Gozdu Martuljku, na Bledu in še kje. Pred nekaj leti je za trgovinsko verigo Tuš v sklopu posebnega projekta Špelo za pomoč pri pripravi sladoledov po svojih recepturah naprosila ena in edina Ana Roš, s katero uspešno sodelujeta pri njenem bistroju JAZ v Ljubljani.

Vse se začne in nadaljuje z mlekom

Časi se spreminjajo in kdo ve, kaj vse prinaša prihodnost, a spoštovanje tradicije in ustvarjalno spogledovanje z novimi trendi bo zagotovilo, da bodo mleko in mlečni izdelki s kmetije Pozaršek-Strle vedno našli mesto na naših mizah in v naših srcih, pa naj bo to požirek jogurta pred začetkom napornega delavnika, izdatna žlica kajmaka ob čevapčičih na domačem pikniku, lonček sladoleda ob večernem filmu, sladoledne lučke za najmlajše ali katera od Špelinih prihajajočih in nedvomno slastnih novosti, kot bodo sladoledni sendviči, pečen sladoled in sladoledni bananovi kruhi.

O MMM zgodbah

Gastronomija je nepogrešljiv del doživetja destinacije. V Ljubljani doživlja v zadnjem desetletju preporod, gastronomska ponudba je čedalje živahnejša in čedalje bolj raznolika. Kako pisan je ta mozaik, pripovedujejo MMM zgodbe – serija člankov, ki predstavljajo izjemne lokalne proizvajalce in kmetovalce, lokale, restavracije, prodajalne in ustvarjalne projekte na področju kulinarike v Ljubljani in preostali Osrednjeslovenski regiji.

Pomagajte nam izboljšati spletno mesto

Ste našli informacije, ki ste jih iskali?