KulKul trenutek v znamenju največjega pesnika in sladkih fig
Zgodi se ti lahko vsak dan. Vendar ne kjerkoli, temveč zgolj v Ljubljani: trenutek, ko se srečata kul-inarično in kul-turno. Takrat napoči KulKul trenutek ... Projekt Turizma Ljubljana vsak mesec prinaša novo kulinarično in kulturno zgodbo: prvi je ponesel v rimske čase z Emonsko oziroma Maxijevo rezino, drugi je obujal slovensko etnografsko izročilo s pehtranovo potico in lePotičko, tretji je seznanjal z žlahtno dediščino arhitekta Jožeta Plečnika, četrti je prepletel umetnost in kavo, prejšnji nas je privzdignil na Ljubljanski grad, tokratni pa je – poetičen. In sladek!
Prešernov trg
Le redka mesta na svetu se lahko pohvalijo, da imajo na glavnem mestnem trgu kip pesnika. Kip Franceta Prešerna in njegove muze nas opominja, da smo Slovenci narod, ki so ga utemeljili knjige, pisana beseda in jezik. Prav v Prešernovi poeziji je naš jezik doživel vrhunske trenutke, ko je véliki pesnik dokazal, da je z njim mogoče doseči tudi najzahtevnejše pesniške forme, ki so jim kos le najbolj razviti jeziki.
V zdajšnjem času je Prešernov trg srce mesta, od koder se odpirajo poti na vse strani neba: po živahni trgovski in družabni Čopovi, morda čez Tromostovje na levo, pod arkade Plečnikove tržnice naprej na vabljiv živilski trg, ali pa raje na desno, po slikoviti Stari Ljubljani? Bi mogoče kar obstali na Tromostovju in opazovali Ljubljanico? Ali pa se odpravimo na Kongresni trg, mogoče bo prav zdaj zazvenela arija operne dive ali kakšna druga glasba Festivala Ljubljana?
Toda nekateri najraje ostanejo kar na Prešercu, kot mu pravijo po domače. »Dobiva se pri spomeniku,« rečejo sramežljivi zaljubljenci, ko se dogovarjajo za prvi zmenek. Kdo ve, če se zavedajo, da kip pesnika upira svoj pogled prav v okno ljubljene Primičeve Julije, ki ga še vedno čaka na Wolfovi.
Fige Prešernove
Dr. France Prešeren (1800–1849), največji slovenski pesnik, pa je bil prepoznavna osebnost že za svojega časa. Poznali so ga tudi mestni otročaji, ki so za njim klicali: »Doktor, fig, fig!«, saj jim je včasih delil suhe smokve. In te se res priležejo, če jih grizljaš na sprehodu po mestu. Kako pa se šele priležejo Fige Prešernove, vrhunski konditorski, čokoladno-figov izdelek slaščičarskega ateljeja Dobnik, ki jih je navdihnila prav ta znana zgodba o pesniku! V tej sladici so suhe fige oblite s kremo in pravo čokolado, v ekskluzivni embalaži pa so primerno darilo za posebne priložnosti ali okusen kulinarični spominek.
Zavijmo v katero od bližnjih knjigarn, kupimo si Prešernove Poezije, posedimo ob vznožju spomenika in se posladkajmo s Figami Prešernovimi. Tako se med grizljanjem te sladke specialitete, med sprehodom po Ljubljani, med »Ljubljankami«, ki so »od nekdaj lepe slovele«, spomnimo romantične Ljubljane 19. stoletja in … napočil bo KulKul trenutek.
Sorodne vsebine
-
Na vrata že trka festival November Gourmet Ljubljana
Jesen bo tudi letos poživil festival November Gourmet Ljubljana, ki postreže z najboljšo kulinarično ponudbo, ki jo premore mesto: od ...
-
MMM zgodbe: Mikrozelenje Šebenik
Kot rastejo trave in misli, tako rastejo želje, sveže ideje in cilji. Iz drobnega kalčka poženejo in se z neusahljivo ...
-
MMM zgodbe: Strletova kmetija
Le kako naj narod, ki si je sredi sedemdesetih let v en glas prepeval znameniti »dobro jutro, kot sreča se ...