Trajnostna rast in razvoj turizma v Ljubljani

Gibanje ključnih turističnih kazalnikov v obdobju 2002 do 2014

Poglejmo najprej nekaj turistične statistike v Ljubljani v obdobju 2002 do 2014. 

Ljubljana je v desetletnem obdobju 2002 do 2012, ki smo ga v Turizmu Ljubljana predstavili v posebni publikaciji Turizem v številkah, zabeležila visoke stopnje rasti na vseh področjih:

• Število prihodov turistov v Ljubljano se je v tem obdobju povečalo kar za 109 odstotkov (s 218.872 prihodov v letu 2002 na 456.659 prihodov v letu 2012).
• Ob tem se je število nočitev podvojilo (s 425.242 nočitev leta 2002 na 851.386 v letu 2012).
• To je bila plodna doba za rast novih hotelov in drugih namestitev, saj se je število sob in ležišč v desetih letih povečalo za več kot dvakrat (število vseh sob s 1.762 na 4.040, število ležišč pa s 3.520 na 9.056 – kar pomeni pri posteljah indeks kar 257). 
• Povprečna zasedenost hotelskih sob in postelj je v letih od 2002 do 2012 nihala, če pogledamo zgolj leti 2002 in 2012, pa se je zmanjšala (zasedenost sob je bila leta 2002 61,4-odstotna, v letu 2012 pa 54,9-odstotna). Podrobnejši pogled na zasedenost po kategorijah pa pokaže, da se je v tem obdobju povečala v najnižji kategoriji hotelov in zmanjšala v višjih.

Kakšno pa je bilo gibanje povpraševanja in turističnih postelj v zadnjih dveh letih in pol (2012 do 2014 in v prvi polovici 2015)?

• Število prihodov turistov v Ljubljano se je v letih 2012 do 2014 skupaj povečalo za 22 odstotkov (na 562.213), število nočitev pa za 19,3 odstotka (na 1.021.929 – milijon nočitev je bil presežen v letu 2014). S tem je Ljubljana le z enoletnim zamikom uresničila cilj, ki si ga je postavila v pretekli razvojno-trženjski turistični strategiji iz leta 2007 (da bo milijon nočitev presežen v letu 2013), ter ga hkrati za dve leti prehitela glede na cilje v aktualni turistični strategiji iz leta 2014 (za obdobje do 2020). Načrtovane stopnje so zdaj namreč nižje in postavljene na temeljih trajnostnega razvoja. 
• Medtem ko je bila lanska rast nočitev v okvirih ciljev v aktualni ljubljanski turistični strategiji, to je 6-odstotna (cilj do leta 2020 je postavljen na povprečni letni rasti po stopnji 5 odstotkov), pa so se nočitve v letošnjih prvih sedmih mesecih povečale za slabih 20 odstotkov. Najvišjo stopnjo rasti smo beležili junija (35 odstotkov), najnižjo pa februarja (6 odstotkov). 
• Tudi v tem obdobju se je nadaljevala rast turističnih postelj, čeprav – pričakovano – po nižjih stopnjah; v letu 2014 se je število v primerjavi z letom 2012 povečalo za 6 odstotkov oziroma za 541 postelj (okoli 100 postelj v hotelih, okoli 150 postelj v kategoriji zasebne sobe, apartmaji in hiše, največ pa v mladinskih hotelih).

Kakšne so stopnje rasti na ravni evropskih mest

Po podatkih zadnje (11. edicije iz leta 2015) primerjalne študije združenja evropskih mest European Cities Marketing (katerega član je tudi Turizem Ljubljana) prevladuje močen pozitiven trend turizma v evropskih mestih, ki beležijo v povprečju 5,7 odstotka rasti (oziroma 7 odstotkov tujih nočitev). 

V obdobju 2010 do 2014 so se nočitve v mestih članicah povečale v povprečju za 5,8 odstotka letno (kar je 1,2 odstotka nad povprečjem rasti v 28 državah EU). Po številu nočitev je vodil London (ki je zabeležil 6,1-odstotno porast), Pariz na drugem mestu pa je že drugo leto beležil padec. Najvišjo stopnjo rasti med petnajstimi mesti z največ nočitvami je zabeležil Istanbul (13 odstotkov), za njim pa Amsterdam (11,6 odstotka) in Madrid (11 odstotkov).

Poglejmo še povprečno število nočitev na prebivalca v mestih ECM, ki je 7,14 nočitve. Najvišjo vrednost sta dosegla Funchal (portugalska avtonomna regija Madeira) in Benetke. Približno dve tretjini mest (93 mest) ima to gostoto pod povprečjem, okoli polovica pa se giblje med 0,6 in 5 nočitev na prebivalca. Ljubljana je torej nekje na slabi polovici povprečja: turisti opravijo 3,94 nočitve na prebivalca. Ljubljana pa ima močno nad povprečjem internacionalizacijo – povprečje je 65 odstotkov, v Ljubljani pa tuji turisti opravijo celo dobrih 95 odstotkov vseh nočitev.

Trajnostni razvoj za trajnostno (dolgoročno vzdržno) rast

Ponovno vzpostavljena samostojna Slovenska turistična organizacija je že pristopila k oblikovanju programa dela za leto 2016, jeseni bo svoje aktivnosti za naslednje leto konkretiziral tudi Turizem Ljubljana – na temeljih aktualne ljubljanske turistične strategije (ki je bila sprejeta januarja 2014). Pred Ljubljano vidimo dva ključna izziva. 

Prvi je vezan na izboljšanje dostopnosti in krepitev promocije Slovenije (in skozi raven krovne promocije tudi promocijo Ljubljane kot prestolnice), tako v obsegu, intenzivnosti, kreativnosti kot tudi razvoju novih trgov, ki prinašajo višje stopnje rasti kot tradicionalni emitivni trgi. Vzporedno poteka tudi intenzivno delo pri usmerjeni in učinkoviti promociji Ljubljane, ki jo izvaja Turizem Ljubljana in ki v zadnjih nekaj letih beleži dobre rezultate z aktivnim delom na digitalu. 

Drugi izziv pa je vezan na aktivno delo na področjih večanja dodatne potrošnje na obiskovalca, z delom na kakovosti, inovativnosti in pestrosti ponudbe in storitve pa na daljšanju povprečne dobe bivanja in višanju iztržene cene nastanitev oziroma celotne potrošnje v mestu.

V tem kontekstu sta pomembna tudi naziv Zelene prestolnice Evrope in spodbujanje nastanitvenih ponudnikov k privzemanju okoljskih znakov – po junijski delavnici, na kateri smo predstavili okoljski znak TRAVELIFE, se je v postopek certificiranja prijavilo pet hotelskih ponudnikov.

Po oceni ECM imajo manjša evropska mesta več priložnosti za rast. Kot kažejo kazalniki za Ljubljano, ima Ljubljana še prostor za rast, temeljeno na trajnostnem razvoju: tako glede števila nočitev, po vsaj 5-odsotni povprečni letni stopnji na daljši rok, predvsem pa glede višanja zasedenosti hotelskih sob in dela za povečanje vrednosti za obiskovalca. Izzivov je veliko, kazalniki so pozitivni, okolje za razvoj turizma v Sloveniji se konsolidira in v jesen vstopamo z veliko zagnanostjo.