Nove razstave v mestnih galerijah na prostem
15. apr. 2025
V Galeriji na prostem na Krakovskem nasipu so konec marca odprli razstavo o plemeniti zgodovini loterijskih iger, na Kongresnem trgu je od začetka aprila na ogled razstava ob letošnjem svetovnem dnevu hemofilije, ki je posvečen ženskam in dekletom, na Gallusovem nabrežju pa bodo 19. aprila odprli razstavo ob 150. obletnici Metrske konvencije, ki je postavila temelje za enoten in svetoven sistem merjenja.
Srečka za zbiranje denarja po potresu s podpisom takratnega župana Ivana Hribarja
Plemenita zgodovina loterijskih iger
V Sloveniji imajo loterijske igre dolgo, pestro in plemenito zgodovino, saj so pripomogle k uresničevanju številnih družbeno pomembnih projektov. Tudi v Ljubljani: od gradnje stolnice leta 1701 do, na primer, gradnje otroškega zavetišča (1838), obnove po velikem ljubljanskem potresu (1898) in gradnje Plečnikovega stadiona (1928) - kot zanimivost: glavna nagrada pri zbiranju sredstev za gradnjo stadiona je bila stanovanjska hiša po načrtih arhitekta Plečnika, ki še zdaj stoji v neposredni bližini stadiona.
Razstava »300 Igrajmo za dober namen«, ki bo na ogled do 30. aprila 2025, podaja presenetljiva dejstva in zanimivosti iz loterijske dediščine naših krajev. Temelji na gradivu, ki ga je Loterija Slovenije zbrala v sodelovanju s slovenskimi muzeji in arhivi.
Izzivi žensk in deklet z motnjami strjevanja krvi
Društvo hemofilikov Slovenije že več kot 45 let povezuje posameznike z motnjami strjevanja krvi, njihove bližnje in strokovnjake ter si prizadeva za boljšo oskrbo in večjo ozaveščenost o teh boleznih. V Sloveniji je, glede na statistiko, registriranih premalo žensk in deklet s prirojenimi motnjami strjevanja krvi. Dejansko število je verjetno višje zaradi neprepoznanih simptomov. Močne menstrualne krvavitve, utrujenost, anemija in druge zdravstvene težave pa lahko občutno vplivajo na kakovost življenja.
Razstava »Tudi ženske in dekleta krvavijo« želi osvetliti izzive, s katerimi se srečujejo ženske in dekleta z motnjami strjevanja krvi, spodbuditi pravočasno prepoznavanje simptomov in zagotoviti boljši dostop do sodobnega zdravljenja ter psihosocialne podpore.
Na ogled bo do 30. aprila 2025.
Zgodovina enotnega in svetovnega sistema merjenja
Leta 1875 so predstavniki sedemnajstih držav podpisali Metrsko konvencijo, ki je postavila temelje za enoten in svetoven sistem merjenja. Ta dogovor je bil in je še vedno ključnega pomena za razvoj znanosti in industrije ter je omogočil večjo povezanost in pravično trgovino med državami. S tem so bili postavljeni temelji zdajšnjega mednarodnega sistema enot. H konvenciji je doslej pristopila večina razvitih držav, tudi Slovenija.
Razstava na Gallusovem nabrežju, ki bo na ogled od 19. aprila do 26. maja 2025, bo na slikovit način prikazala prehod od preteklosti do sedanjosti – od prvih mednarodnih prototipov merskih enot do zdajšnjih visokotehnoloških etalonov, ki omogočajo izjemno natančne meritve. Obiskovalci bodo spoznali pomen meroslovja skozi zgodovino in dognali, kako je bila Metrska konvencija ključna za razvoj civilizacije.
