Terme Snovik: zelena zgodba o uspehu, ki ji razvojna sapa ne poide

Ob »mednarodni polnoletnosti« term – letos mineva enaindvajset let od odprtja prvega bazena – smo se pogovarjali z Ivanom Hribarjem, ki je že kot otrok in mladenič v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spremljal raziskave termalne vode, ki so jo odkrili v Tuhinjski dolini, pozneje pa mu je uspelo skupaj z drugimi domačini (tudi sam je iz teh krajev) in somišljeniki zapisati prve vrstice zgodbe o Termah Snovik.

Gospod Hribar, v zadnjih nekaj letih ste v termah temeljito prenovili nastanitvene zmogljivosti v apartmajskem naselju in odprli novo večnamensko dvorano, uredili ste zunanje dvorišče s teraso restavracije »Potočka« v znamenju Kneippovih petih stebrov za ohranjanje zdravja telesa in duha, filozofiji, ki ji sledite pri razvoju … A načrti za nove naložbe, ki bodo še naprej ustvarjale tudi nove priložnosti za vso Tuhinjsko dolino, ne pojenjajo. Lahko poveste več o njih?

Letos, pred poletjem, načrtujemo odprtje eko kampa. Načrtujemo povečanje centra za dobro počutje z dodatnima manjšima bazenoma in terapevtskim delom. Največji naložbeni izziv v prihodnjih letih pa bo gradnja novega hotela – v skladu z našimi zelenimi smernicami in Kneippovo filozofijo. Obenem imamo načrte za gradnjo lastne kogeneracije na lesno biomaso za proizvodnjo električne energije in toplotne energije, s čimer bi še okrepili našo navezanost na obnovljive vire energije, k čemur stremimo že od vsega začetka. Že dalj časa tudi razmišljamo, da bi imeli v termah vrtec za otroke zaposlenih v podjetju. Na ravni vsebin prav tako dopolnjujemo ponudbo, nazadnje smo, na primer, razvili nova gozdna doživetja, pripravljamo še več doživetij, povezanih z vodo, ki je ne nazadnje naš temelj in ključen razlog za prihod večine gostov. Dolgoročno pa želimo razviti ponudbo za kondicijske priprave športnikov, tudi z gradnjo olimpijskega bazena.

Že dobrih dvajset let ustvarjate skoraj brez počitka; od kod nenehna spodbuda za nenehen razvoj?

Eden od razlogov zanj je dejstvo, da je turizem dejavnost, kjer so nenehne novosti pričakovane in zaželene. Poleg tega nam zadovoljstvo gostov daje dodatno spodbudo, da jim ponudimo nekaj novega. Zelo pomemben dejavnik pri tem je tudi vpetost v lokalno okolje, tesna povezanost z njim in s tem potreba, želja po ustvarjanju novih priložnosti zanj. In naklonjenost kamniške občine, v kateri smo, nadaljnjemu razvoju term in turizma v destinaciji na splošno.

Širši učinki uspeha Term Snovik v Tuhinjski dolini so še ena potrditev trajnostnega razvoja, za katerega ste se odločili že ob odprtju term. Kako, konkretno, se kažejo? Lahko navedete nekaj primerov?

Najprej: veliko število delovnih mest, ki jih zagotavljajo, tudi za mlade, študente. Naša gastronomija črpa predvsem iz lokalnega okolja. Vso toplotno energijo za terme zagotovimo v radiu nekaj kilometrov. Ravnanje z gozdovi je skoraj zagotovo bolj gospodarno, kot bi bilo sicer. Povečalo se je število dopolnilnih dejavnosti v dolini, od turizma na kmetijah, apartmajev in drugih zasebnih nastanitev do pridelave mlečnih izdelkov na kmetijah … Med neposrednimi učinki je urejeno okolje, ki je prijetnejše še zlasti za življenje domačinov. Razvoj doline pa spodbujamo tudi s turistično takso in davki; dosegli smo že skoraj dva milijona prenočitev, imamo več kot 2,5 milijona obiskovalcev – to so že številke, ki nekaj štejejo s tega vidika.

Ste tudi dolgoletni predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki prav tako spodbuja povezovanje; kako pomembna je živahna društvena dejavnost za prijaznejše življenje v dolini in ne nazadnje tudi za uspeh term?

Zelo pomembna. Spodbuja večjo povezanost med ljudmi, bolj so seznanjeni z dogajanjem v dolini, je vključujoča. Živahna civilna iniciativa ustvarja vzdušje, ki ga občutijo tudi naši gostje.

V termah ste znani tudi po tem, da svojih gostov ne zadržujete pri sebi, temveč jih spodbujate, naj raziskujejo tudi širšo destinacijo in Slovenijo na splošno …

Tako smo se odločili že ob odprtju term. Ne nazadnje imamo samo v kamniški občini izjemne zanimivosti, kot so Velika planina, Arboretum Volčji Potok, Tunjice, dolino Kamniške Bistrice, pa seveda sam Kamnik. Res s tem nekoliko krnimo lastno poslovanje (nasmeh), a saj bomo imeli z novim hotelom in novo termalno ponudbo več gostov, ki bodo prišli predvsem zaradi nje. Sicer pa ni malo gostov iz tujine, ki pripotujejo s svojim avtomobilom, ostanejo pri nas tudi štirinajst dni in od tod raziskujejo vso Slovenijo, celo Hrvaško.

Kakšno pa je razmerje med tujimi in slovenskimi gosti, kar zadeva prenočitve v apartmajskem naselju?

Po koroni se vračamo k želenemu razmerju: okoli 70 odstotkov tujih in 30 odstotkov domačih gostov. Z novim hotelom pa bomo število tujih gostov zagotovo povečali.

Že prvi bazen ste zgradili brez lopate betona. Sonaravni razvoj ste vtkali v zgodbo term takoj ob njihovem odprtju. Od kod tako vizionarski pristop – v času, ko trajnost še ni bila v ospredju razvoja na splošno?

Zagotovo igra pri tem veliko vlogo to, da sem domačin, da sem odraščal na kmetiji, kjer smo imeli do zemlje, do narave od nekdaj spoštljiv odnos. In ko smo dobili od domačina zemljo za postavitev term, v tej neokrnjeni naravi, je bilo nekako razumljivo, da se moramo do nje vesti s spoštovanjem. Da moramo upravičiti zaupanje, da bomo ustvarili nekaj dobrega. Druga plat pa je energetska učinkovitost, h kateri stremimo že od začetka; prihajam iz podjetja, ki se ukvarja z energetiko, in jasno je bilo, da moramo biti energetsko učinkoviti, če želimo poslovati uspešno.

Bili ste prvo slovensko turistično podjetje, ki je (leta 2008) pridobilo evropsko priznanje eko marjetico za okolju prijazne turistične nastanitve. Leta 2015 ste prejeli znak Slovenia Green Accommodation Zelene sheme slovenskega turizma. Kako pomembno se vam zdi, da ste vključeni v ugledne sheme trajnostnega turizma?

Še pred eko marjetico smo pridobili certifikat kakovosti ISO 9001 in okoljevarstveni standard ISO 14001. Z vsemi temi znaki smo utrjevali standarde, ki smo se jim zavezali, obiskovalcem in drugi javnosti pa smo z njimi sporočili, da smo resnično okoljsko naravnani. Je pa zanimivo … Ko smo pridobili eko marjetico, se je zgodil preobrat tudi pri zaposlenih: zelo so ponotranjili znak, se poistovetili z njim in s tem tudi z vso našo razvojno usmeritvijo.

Ste velik ljubitelj narave; kako pogosto pa si vzamete čas za mestne vsebine? Kako pogosto obiščete Ljubljano?

Poleg tega, da jo pogosto obiščem iz delovnih razlogov, se zelo rad udeležujem tudi prireditev, od kulturnih do turističnih, ki so v Ljubljani res na visoki ravni. Poleg tega je mesto z zelenim značajem, s kakšnim se lahko poistovetim. Rad grem v Ljubljano.