Odkrivanje dobrepoljskih zanimivosti na Rimski cesti Jerneja Pečnika
Prijetno doživetje podeželja s pestro naravno in kulturno krajino ter v tesnem stiku z domačini – to ponuja pohodnikom Rimska cesta Jerneja Pečnika v dobrepoljski občini, ki se razteza med njenimi mejami s sosednjima občinama Velike Lašče in Grosuplje. Vodi po sledeh nekdanje rimske ceste. Dolga je 13,3 kilometra, označena je z modro-belimi markacijami z dopisom JP, kar pomeni Jernej Pečnik.
Dobrepolje z zeleno okolico © Boštjan Podlogar
Spomin na nekdanje rimske miljnike z označbo Rimske ceste Jerneja Pečnika © Boštjan Podlogar
Pohodniki na Rimski cesti Jerneja Pečnika © Boštjan Podlogar
Na Poti očarljivih rastlin je lahko pohodnikom v pomoč vodnik © Boštjan Podlogar
Prvi del poimenovanja poti sega torej v antično preteklost, drugi pa je poklon Dobrepoljcu, največjemu slovenskemu ljubiteljskemu starinoslovcu v 19. in na začetku 20. stoletja.
Pot očarljivih rastlin
Trasa Rimske poti Jerneja Pečnika je speljana med domačijo Trotovškovih v Malih Laščah, skozi Ponikve, Predstrugo in Cesto (kjer se je rodil Jernej Pečnik) ter odcepom za naselje Mala Ilova Gora. Pohodnik si začetek in konec poti izbere sam, pri čemer bo za ljubiteljske botanike bržkone najzanimivejši okoli dva kilometra dolg del poti od Malih Lašč proti Ponikvam: Pot očarljivih rastlin. Ta vodi po urejeni gozdni poti, ob kateri je 29 označenih rastlin in dreves. Nekatere so pogoste in jih zlahka prepoznamo, druge se pred naključnim obiskovalcem sramežljivo skrivajo in jih prepoznamo s pomočjo opisa na ploščici ob rastlini. Med rastlinami je veliko zavarovanih ali uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlin.
Ta del bo najverjetneje najzanimivejši tudi tistim, ki ne želijo prehoditi celotne poti v obe smeri (26,6 kilometra) ali nimajo zagotovljenega prevoza nazaj na izhodišče.
Rimska dediščina
Na antično preteklost v teh krajih spominjajo stebri, ki simbolizirajo nekdanje rimske miljnike; na poti jih je pet. Z miljniki so Rimljani označevali razdalje pomembnejših cest. Rimska milja je merila med 1478 in 1481 metrov. Doslej so na ozemlju Slovenije odkrili oziroma izkopali 83 miljnikov. Največ jih je na ogled v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Na poti je sicer še dobra dva ducata stebrov, na katerih pohodniki najdejo številne informacije iz rimske in krajevne zgodovine. Ob poti so klopi za počitek in opazovanje, z nje pa se odpirajo tudi lepi razgledi na območje dobrepoljske občine.
Ta je svet slikovitih dolin (Ponikovske, Dobrepoljske in Struške), ki jih povezujejo žlahtna tradicija, bogastvo narave, prepletajoč se z razgibano kulturo, šegami, navadami in gostoljubnostjo domačinov.
Dobrepoljsko jedro
Izlet je mogoče podaljšati z obiskom središča občine Dobreplje: Vidma. Tod se je mogoče sprehoditi po urejenem trgu, ki ga krasijo kipi umetnikov Franceta in Toneta Kralja iz bližnje Zagorice ter kip pisatelja Frana Jakliča - Podgoričana, med drugim tudi prenovitelja gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja Dobrepolja in okolice. Na bližnjem pokopališču pa si je mogoče ogledati spomenike, ki jih je izdelal France Kralj; še zlasti zanimiv je spomenik rodbine Drobnič.
V Jakličevem domu, ki je središče kulturnega dogajanja v občini, je mogoče obiskati spominsko sobo Frana Jakliča - Podgoričana (1868–1937); na ogled je etnološka zbirka »Živimo z ljudskim izročilom«, ki prikazuje ljudsko umetnost in notranjost dobrepoljske hiše; v virtualni galeriji si je mogoče ogledati multimedijsko predstavitev življenja in dela bratov Franceta in Toneta Kralja. Ogled razstav je mogoč ob dogovoru s Turističnim društvom Dobrepolje.