Melinda Rebrek: Trajnost je edina mogoča pot tudi v svetu mode

LJFW je znova oživel tudi pozabljene, opuščene urbane prostore, kot je nekdanja veleblagovnica Midas na Trgu Ajdovščina, modno dogajanje pa je razživelo tudi prostore Velane Living in območje pred Cukrarno. Poleg modnih revij v živo, na katerih sodeluje več kot štirideset blagovnih znamk domačih in tujih oblikovalcev, je LJFW prinesel tudi dogodke s poudarkom na trajnostni in zeleni prihodnosti, kot sta mednarodna razstava trajnostnih postopkov izdelave kolekcij v modni industriji v prostorih Velane Living (danes je še na ogled) ter okrogla miza o trajnostnem bivanju in uporabi materialov v modi in vsakdanjem življenju.

Ljubljana je eno najbolj trajnostnih mest na svetu. Kje vidite ključne priložnosti prestolnice na področju mode oziroma oblačilne kulture v kontekstu trajnosti?

Razvoj gre v to smer, med drugim je v mestu čedalje več trgovin z oblačili iz druge roke, čedalje več je oblikovalcev, še zlasti mlajše generacije, ki postavljajo pri ustvarjanju v ospredje trajnost. Že na prejšnjem Ljubljanskem tednu mode leta 2020 so razstavljali večinoma trajnostne rešitve. Domača izdelava, trajnostni materiali, predelava oblačil iz omar starih staršev ... Mladina stopa po poti trajnosti – in s tem napoveduje tudi takšno prihodnost. Pa tudi starejši oblikovalci so se začeli zavedati pomembnosti tega.

Je ljubljanska trajnostna modna zgodba že dovolj močna, da odmeva – tudi v tujini?

Ljubljana ima zelo veliko oblikovalcev, ki sledijo trajnostnim smernicam, ima pa premalo prostorov, kjer bi se lahko predstavljali. Obetamo si sodelovanje z novim Centrom Rog, kjer upamo na prostor, v katerem bi lahko ustvarjali vse leto. V mestu nas je več, ki se pri ustvarjanju dopolnjujemo, da bi bili prepoznavnejši, pa se moramo tesneje povezati – in smo se tudi začeli povezovati: LJFW, Artish, Kulturna četrt Šiška, recimo, in drugi. Med drugim smo predlagali pripravo interaktivnega zemljevida za obiskovalce mesta, kjer bi bila na enem mestu zbrana tudi ljubljanska modna ponudba in dogajanje.

Koliko pa Ljubljanski teden mode pripomore k prepoznavnosti prestolnice?

LJFW se je že uveljavil tudi v tujini, je že znan. Letos gostimo zelo veliko priznanih tujih medijev, ki jih sicer ni zlahka privabiti. Med drugim smo zanje – v sodelovanju s Turizmom Ljubljana – pripravili oglede Ljubljane. Velik medijski doseg imamo na družbenih medijih. Poleg tega se povezujemo z regionalnimi tedni mode: na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji, Makedoniji, na Madžarskem, v Avstriji ..., tako da nas obišče tudi precej gostov iz teh držav.

Ko obiščemo neko mesto, k vtisu, ki ga dobimo o njem, pripomore tudi kultura oblačenja tamkajšnjega prebivalstva. Kakšna je po vašem mnenju s tega vidika Ljubljana?

V Sloveniji vlada (tudi) na področju mode precejšnja previdnost. Ljubljana pri tem vendarle malce izstopa, je drznejša. Premore prostore, kot so Kino Šiška, Metelkova, nekateri lokali, kjer si dovolijo pogumnejši slog oblačenja. Ne nazadnje so v Ljubljani tudi fakultete, ki so stičišče ustvarjalnosti – in kjer si dajo duška (nasmeh).

Nakupovanje je pogost motiv obiskovalcev večjih mest, še zlasti prestolnic; kako zanimiva je na tem področju Ljubljana, sploh na področju ponudbe oblačil? Česa je preveč, česa premalo in česa ravno prav?

Preveč je nakupovalnih središč – še zlasti glede na število prebivalcev. Se pravi: kakšno nakupovalno središče manj in kakšna nakupovalna ulica več. Mislim, da bi Ljubljana lahko imela ulice, ki bi bile namenjene natanko določenemu slogu: recimo, da bi bila Trubarjeva namenjena alternativni modi, Židovska ustvarjalcem modnih dodatkov, Mestni ali Stari trg blagovnim znamkam slovenskih oblikovalcev …

Pa k vašemu osebnemu doživljanju domačega mesta …Kako ljubo vam je?

Ljubljano imam zelo rada, ker je luštna, praktična. Le malce premajhna mi je, občasno moram obiskati večja mesta (nasmeh). A mi je všeč, kako in v kaj se razvija, mislim, da so usmeritve njenega razvoja zelo dobre.

Lahko delite vaše najljubše mestne lokacije?

Najraje imam neobljudene kotičke ob vodi, ki jo obožujem. Špico z nutrijami, recimo. In na splošno mi je všeč, koliko divjine imamo sredi mesta: v Šiški, kjer živim, srečaš srno, lisico, na obrobje mesta kdaj zaide celo kak medved (smeh) ... To je res ljubljanska posebnost. Sicer pa uživam v Šiški, ker ima vse, od urbane živahnosti do lepe narave.

Okrogla miza na temo trajnosti

Mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, je na okrogli mizi v okviru LJFW na temo trajnosti, ki je bila v torek, 12. aprila, predstavila nekatere odmevne projekte Turizma Ljubljana, ki odražajo ljubljansko turistično trajnostno zgodbo; vsi so tudi prejeli priznanja, bodisi na slovenski bodisi na mednarodni ravni. Predstavila je Zelene nabavne verige, s katerimi že več kot desetletje spodbujajo uporabo lokalno pridelanih in predelanih živil v gostinstvu in hotelirstvu ter k pripravi lokalnih jedi, med njimi Ljubljanskega zajtrka. Vanje so vtkane zgodbe kmetij iz Ljubljane in okolice, kar tudi pomeni, da je njihov ogljični odtis tako rekoč ničen. Predstavila je doživetje Dobimo se na plac, ki popelje obiskovalce med ponudnike na osrednji ljubljanski tržnici. Pa projekt KulKul trenutek, ki tesno povezuje kulturo in kulinariko. In Brko turo, inovativno in trajnostno doživetje ne zgolj ljubljanske, temveč slovenske kulture. Kot je poudarila mag. Petra Stušek, pri ustvarjanju zgodb vselej izhajajo iz potreb in želja lokalnega prebivalstva; bodisi je to vključeno v ponudbo bodisi je ponudba pripravljena tako, da jih vključuje kot morebitne obiskovalce, ne nazadnje pa veča kakovost življenja v mestu in pripomore k zagotavljanju delovnih mest. Na okrogli mizi so sodelovale še mag. Lucija Kobal, vodja razvojno-raziskovalne enote v Tekstini iz Ajdovščine, kjer si prizadevajo za trajnostne rešitve v tekstilni industriji, oblikovalka Ana Malalan Čeligoj iz Anselme, ki je leta 2020 prejela nagrado LJFW za trajnostno kolekcijo, Barbara Zmrzlikar, vodja raziskav in razvoja na Slovenski turistični organizaciji, in Almira Sadar, modna oblikovalka in profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti UL. Vse govornice so spregovorile o njihovih prizadevanjih (oziroma prizadevanjih organizacij, ki jih predstavljajo) za trajnostni razvoj.