Športni turizem ima izjemne promocijske in multiplikativne učinke
Športni turizem ima izjemno velik promocijski in multiplikativni učinek na destinacijo, zato je zanjo zelo pomemben, se strinjata Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus, in Simon Rožnik, direktor agencije Extrem. V Ljubljani se uspešno razvija; šport je del njenega DNK, mesto premore ustrezno infrastrukturo zanj, gosti odmevna mednarodna prvenstva, središče Ljubljane je prizorišče množičnih rekreativnih prireditev in inovativnih športnih dogodkov. S sogovornikoma smo se pogovarjali ob robu začetka evropskega prvenstva v nogometu UEFA do 21 let, ki bo s finalno tekmo v Stožicah v začetku junija najpomembnejši mednarodni športni dogodek v Ljubljani v letošnjem letu.
Agencija Sport Media Focus organizira športne dogodke, ki so pomembni na občinski in nacionalni ravni, kot je bilo evropsko prvenstvo v odbojki leta 2019, pa predvideno gostovanje Slovenije (tudi s promocijo Ljubljane) v Dallasu s tekmo kluba Dallas Mavericks lige NBA, pri katerem igra Luka Dončić, in poslovno konferenco »Texas Feels Slovenia« – po lanski odpovedi zaradi epidemije načrtujejo gostovanje v začetku prihodnjega leta, je povedal Tomaž Ambrožič. Agencija Extrem je znana še zlasti po organizaciji inovativnih športnih dogodkov, tudi v središču Ljubljane, kot sta, na primer, plezalni spektakel Triglav the Rock in odbojka na mivki,
Kako pomemben je po vajinem mnenju za ljubljanski turizem šport – in zakaj?
Tomaž Ambrožič: Zelo pomemben. Država se vselej, ko komunicira navzven, ko se promovira, izraža tudi skozi svoj DNK. Slovenci imamo zelo močan športni DNK – in to velja tudi za prestolnico. Tuji obiskovalci v mestu hitro ugotovijo, da njegovi prebivalci živijo s športom, da se veliko pogovarjajo o njem, obiskujejo športne dogodke ... Kar zadeva promocijo mesta skozi šport, pa: poglejmo si samo pomen Luke Dončića ali Gorana Dragića, ki sta Ljubljančana. Vemo, kaj predstavljata v svetu, še zlasti Luka, s katerim smo dobili svetovnega športnega zvezdnika. Imeli smo in imamo veliko vrhunskih športnikov, a na takšni ravni, kot je on, ga še ni bilo. Dres z njegovim imenom je drugi najbolje prodajan dres košarkarjev lige NBA, pa igra v njej šele tretjo sezono. Poleg tega je Ljubljana gostila že veliko odmevnih mednarodnih športnih dogodkov, odkar ima dvorano Stožice in s tem ustrezno infrastrukturo zanje: od Eurobasketa do evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu in evropskega prvenstva v odbojki, prihodnje leto bo v mestu evropsko prvenstvo v ženskem rokometu, skratka, nova infrastruktura je dala nov zalet za vrhunske športne dogodke. No, ne nazadnje pa z vidika promocije Ljubljane oziroma Slovenije tudi ni zanemarljivo, da imamo predsednika Evropske nogometne zveze.
Simon Rožnik: Šport je za Ljubljano izjemno pomemben tudi s turističnega vidika in na dobri poti smo, da postane še pomembnejši. Ne nazadnje oglašujemo Slovenijo (in tudi Ljubljano) kot zeleno, zdravo – in aktivno destinacijo. Mesto je že uveljavljeno prizorišče odmevnih športnih dogodkov, tudi rekreativnih, kot sta Ljubljanski maraton in Maraton Franja. Znano je kot odličen gostitelj. Športni turizem ima tudi neposredne multiplikativne učinke, saj vključuje številne storitve. Ima izjemen promocijski učinek. In še en razlog je, zaradi katerega je športni turizem zanimiv za destinacijo: šport povezuje ljudi, spodbuja jih k druženju, predvsem pa ima močan čustveni naboj; in čustva so v turizmu izjemno pomembna.
V času epidemije so športni dogodki za turizem še zlasti pomembni, saj so v hotelih, ki so za prostočasni turizem zaprti, pretežni gostje športniki ...
Tomaž Ambrožič: Mislim, da so športniki, ki so bili v Ljubljani na tekmah, ustvarili v času epidemije okoli 70 odstotkov vseh prenočitev v ljubljanskih hotelih. V času, ko je turizem obstal, športniki še vedno potujejo in tekmujejo. Konec marca se je tako v Ljubljani začelo evropsko prvenstvo v nogometu UEFA do 21 let, ki si ga sicer delimo z Madžarsko – a finalna tekma bo v Stožicah. To je v nogometu, najbolj priljubljeni igri na svetu, največ, kar lahko organizira Slovenija oziroma Ljubljana. Tudi to bo okrepilo podobo prestolnice kot športne destinacije. To so prestižni dogodki, ki pritegnejo množice in ugledne obiskovalce. V Ljubljani ne moremo organizirati velikega nogometnega prvenstva, ker bi za to potrebovali stadion za kakšnih 40.000 gledalcev, tako da je to prvenstvo velik uspeh.
V kolikšni meri spodbujajo odmevni mednarodni športni dogodki prihod tujih obiskovalcev, ki preživijo v mestu tudi več dni?
Tomaž Ambrožič: Spomnim se zadnjega večjega dogodka, evropskega prvenstva v odbojki, ko je bilo v Ljubljani okoli 1500 finskih navijačev, v povprečju srednjih let, ki spremljajo finsko reprezentanco na velikih mednarodnih dogodkih. Nad Ljubljano so bili povsem navdušeni. Verjetno je ne bi obiskali, če ne bi bilo prvenstva. Šport odpira vrata celotnemu spektru turizma, od prenočitev do kulinarike, kulture ... Sam pogosto obiskujem tekme slovenskih reprezentanc v tujini. Kjer preživim več dni, imam zelo veliko časa za sproščeno doživetje destinacije; tekma ti vzame največ dve, tri ure na dan. Številni združujejo obiske tekem z obiski destinacij, kjer so. Bi pa ob tem omenil še to, da na takšne dogodke v tujino zahajajo številni ljudje z visoko kupno močjo, ki porabijo veliko denarja v destinaciji. So odlični potrošniki.
So z vidika obiska tujcev odmevne tekme profesionalnih športnikov najpomembnejši del športnega turizma?
Tomaž Ambrožič: Absolutno.
Simon Rožnik: Pri drugih odmevnih in množičnih prireditvah, rekreativnih, kot sta Ljubljanski maraton in Maraton Franja, ki imata tradicijo in sta mednarodno prepoznavna, se mi zdi, da je mogoče največ obiskovalcev iz tujine pritegniti tako, da poleg tujih udeležencev privabimo tudi njihove družine in prijatelje. Letos bomo v Kranjski Gori organizirali Spartan Race in pri njem ciljamo na čim večji obisk družin in prijateljev udeležencev iz tujine, da po preizkušnji ostanejo v Sloveniji in jo raziskujejo.
Kaj pa obisk domačinov? Gospod Rožnik, vi organizirate inovativne dogodke v središču Ljubljane, ki privabljajo še zlasti domače občinstvo.
Simon Rožnik: Glede slovenskega občinstva opažam, da se je treba zelo potruditi, da te opazi; mogoče smo razvajeni, ker je v Ljubljani res zelo veliko različnih dogodkov. Sicer sem pa že zgodaj ugotovil, da je ljudi težko pritegniti v dvorano, če ne gre za vrhunsko tekmovanje na najvišji ravni. Bolj se odzovejo na dogodke na prostem – se pravi, da je treba dogodke pripeljati med ljudi. Prizorišča zanje morajo biti na privlačnih lokacijah, ki jih je v Ljubljani veliko, od Kongresnega trga do Ljubljanice, Špice, všeč mi je Slovenska cesta, za katero smo ob letošnjem evropskem prvenstvu v nogometu UEFA do 21 let pripravili projekt postavitve nogometnega igrišča visoko nad cesto, ob Nebotičniku. Žal se ni izšlo zaradi stroškov. Visoki proračuni so pogost razlog, da dogodkov ni mogoče izpeljati, kljub veliki podpori Mestne občine Ljubljana in Turizma Ljubljana ter interesu sponzorjev zanje. Sicer pa vedno iščemo inovativne zgodbe, ki v svetu še niso bile videne. In Ljubljana je zanje odličen poligon.
Za letošnji Triglav the Rock tako upamo, da bomo lahko izvedli tudi urbano rekreativno plezanje na izbranih Plečnikovih stavbah, na Kongresnem trgu, kjer bo osrednje prizorišče s plezalno steno, pa bi nad njo radi postavili oder, kjer bi v živo igrali glasbo; umetniki na glasbilih bi spremljali umetnike v steni. Po plezanju bi bil še koncert. Na letošnji odbojki na mivki na Kongresnem trgu si želimo pripraviti urbani piknik v parku Zvezda. Z zgodbo trajnostne Ljubljane, kjer je mogoče piti čisto vodo iz pipe (eden od mestnih pitnikov je tudi v parku Zvezda, op. u.), kar je zagotovo zanimivo tudi z vidika promocije za tujino. Takšni dogodki so tudi medijsko zanimivi in zato odmevnejši.
Letos ste se domislili nove športne zgodbe na Ljubljanici ...
Simon Rožnik: »Woop odbito na Ljubljanici« bo nekaj povsem novega, bo prvo tekmovanje v skakanju na največjem trampolinu na svetu, velikem kar deset metrov krat deset metrov. Na Ljubljanici bosta še dva trampolina, postavili pa bomo tudi most čez Ljubljanico, ki bo prav tako trampolin, čez katerega bodo lahko obiskovalci hodili oziroma poskakovali. Povabili smo že dva vrhunska, svetovno znana tekmovalca, ki imata več milijonov sledilcev, kar je za Ljubljano izjemna promocija, soorganizatorji dogodka so tudi Dunkin Devils, znana akrobatska skupina ... Vse dogajanje bo predvajano v živo prek različnih platform.
Gospod Ambrožič, če se vrnem h gostom z visoko kupno močjo, ki ste jih omenili; večja poraba obiskovalcev je tudi eden strateških ciljev ljubljanskega turizma. Kako privlačna je Ljubljana po vašem mnenju za takšne goste?
Tomaž Ambrožič: Zagotovo se razvija v tej smeri. Je unikatna, živahna, dostopna, blizu je vsa preostala Slovenija ... Med drugim je večje smučišče (Krvavec) oddaljeno od nje samo dvajset minut vožnje. Kar odpira tudi druge možnosti, ki so povezane s športom: uspešen razvoj aktivnega turizma. Ljubljana je tudi aktivna destinacija za aktivne počitnice – ob doživetju prestolnice države, kar je odlična kombinacija in dobra razvojna priložnost. Zdaj še zlasti na področju kolesarstva, saj smo v svetu vse bolj prepoznavni kot kolesarska supersila. Mislim, da bi lahko v času, ko imamo takšna zvezdnika, kot sta Tadej Pogačar in Primož Roglič, razmišljali tudi o organizaciji svetovnega prvenstva v kolesarstvu, v roku desetih let, na primer. Kolesarstvo je z vidika promocije zanimivo tudi zato, ker gledalci spoznavajo destinacije, kjer so tekme.
Oba sta tesno prepletena z Ljubljano, delovno in osebno. Veliko sta v stiku s tujci, ki jih mesto praviloma povsem očara. Kako jo doživljata vidva?
Simon Rožnik: V Ljubljano sem zaljubljen (nasmeh). Z njo sem tesno povezan, pa tudi resnično lepo mesto je. Sicer mi je najlepši del Ljubljane od Trnovega do Zmajskega mostu, ob Ljubljanici. Ta slikovit del mesta v prepletu z reko bi bilo mogoče v turizmu še bolj razživeti.
Tomaž Ambrožič: Tujce Ljubljana navduši; kot mozaik majhnosti, dostopnosti, odprtosti, tudi ljudi, očarljivosti, živahnosti, zelenja, skrbi za javne površine – redko katero drugo glavno mesto je tako urejeno in čisto, kot je Ljubljana. Pa slikovit stari del mesta s prepletom različnih kultur. Razgled na Alpe iz mestnega središča. Zgolj dobra ura vožnje do morja ... Ljubljana ima resnično svoj šarm.
Sorodne vsebine
-
Z Urbanom Modicem o okrasitvi mesta, fotogenični Ljubljani in njenih zelenih oazah
Naslov letošnje praznične okrasitve Ljubljane je »Oni smo mi«; eno ključnih sporočil, ki jih prinaša, je pomembnost miroljubnega in spoštljivega ...
-
Stoletna kamniška tradicija, ki se je razcvetela v šopek uspešnih zgodb
Štiri mikropivovarne, vsaka s svojo zgodbo in vse z odličnimi pivi. Lokalni mit o »pivu svobode«, ki naj bi navdihovalo ...
-
Mestni utrip oplemeniti tek, kakor tudi tek oplemeniti doživetje mesta
Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik neskončno uživata v teku po Ljubljani – bodisi v zavetju zelenja bodisi sredi mestnega ...