Nikoli predaleč od zelenja in miru

»S kajakom režem zelenkasto vodo Ljubljanice. Na njenem desnem nabrežju je vrvež na osrednji tržnici na vrhuncu (...), na levem nabrežju ljudje kolesarijo pod budnim pogledom čepečih zmajev (...). Ljubljanica je v osrčju dogajanja; je osrednja arterija, ob kateri posedajo študenti ob pivu, umetniki in starinarji prodajajo svoje izdelke, ulični glasbeniki pa zabavajo turiste. Da bi začutila utrip ljubljanskega vodnega srca, sem sklenila preveslati mesto (...),« piše avtorica, ki od opazovanja Ljubljane z žabje perspektive nato preide k vrhunski in lokalni slovenski kulinariki, zatem pa se vrne k opazovanju: od mestnih cerkva do Plečnikovih mojstrovin, ki oblikujejo podobo mesta ob reki, do polagoma drugačne podobe prestolnice, ko se Ljubljanica oddaljuje od središča mesta.

Tedaj se avtorica prvič ozre nazaj »in ugledam slovensko prestolnico v vsej svoji slavi: grad, ki se pne na griču in ki ga obdajajo opečnate strehe, in zasnežene nazobčane Alpe. V osrčju vsega pa Ljubljanica s svojim umirjenim utripom.«

Članek poleg osebnih doživetij in opažanj avtorice vsebuje tudi namige, kaj obiskati v Ljubljani – z opisi zanimivosti, kot so Ljubljanski grad z vinogradom, Plečnikova arhitektura, osrednja tržnica, park Tivoli in druge. Besedilo pospremijo fotografije Cirila Jazbeca, priznanega slovenskega fotografa, ki ustvarja tudi za National Geographic.