Znamenitosti Ljubljane in drugih krajev Osrednjeslovenske regije na domačem zaslonu

Po 360° videih in fotografijah se sprehajamo tako, da z miško izbiramo smer v desnem zgornjem kotu (na osebnih računalnikih) ali premikamo napravo oziroma vlečemo videoposnetek na zaslonu na dotik (na mobilnih napravah).

In kam lahko gremo na sprehod?

Zmajski most

Bržkone najbolj priljubljena fotografska točka v Ljubljani. Seveda, ko pa naj bi veljalo, da nisi obiskal mesta, če se nisi fotografiral z znamenitimi zmaji nad Ljubljanico! Slikoviti most je izjemen tehnični spomenik in vrhunska stvaritev secesijske arhitekture s preloma 19. in 20. stoletja. Zgrajen je bil v letih 1900 in 1901, bil pa je prva prava železobetonska konstrukcija v mestu in eden prvih, pa tudi največjih takšnih mostov v tedanji Evropi.

Prešernov trg

Poklon pesniku na osrednjem mestnem trgu? To je zanesljivo dokajšnja redkost v prestolnicah – in tako zanimiva posebnost Ljubljane. (Njeno pesniško dušo bo po koncu epidemije spet mogoče doživeti tudi na vodenem ogledu Turizma Ljubljana – Ljubljana za ljubitelje poezije.) Poleg spomenika Francetu Prešernu tlakovan trg ob reki, ki je – kakor je tudi videti na posnetku – precej priljubljeno shajališče, krasijo frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja in meščanske palače, z drugim bregom Stare Ljubljane pa ga povezuje monumentalno delo arhitekta Jožeta Plečnika Tromostovje.

Ljubljanski grad

Večina obiskovalcev mesta se strinja, da se z Ljubljanskega gradu odpira najlepši pogled na mesto, še zlasti, ko se ob lepih dneh za njim izrisuje panorama Slovenskih Alp. In prav razgled z grajskega stolpa je mogoče občudovati na posnetku – v času, ko se le stežka vzpnemo kam više, je pogled še toliko prijetnejši.

Kongresni trg

Eno najbolj priljubljenih mestnih prizorišč za dogodke na prostem. Prostran trg med Slovensko filharmonijo in slikovito Uršulinsko cerkvijo na drugi strani ceste, med zelenim parkom Zvezda in palačo Univerze v Ljubljani je bil manjši trg že v času baroka. Za potrebe kongresa Svete alianse leta 1821 so ga povečali, po njem pa je dobil tudi zdajšnje ime.

Stolnica (Cerkev sv. Nikolaja)

Virtualni sprehod odpira vrata v ljubljansko stolnico. Med baročnim okrasjem v njej so poleg fresk Giulia Quaglia pomembni kipi štirih emonskih škofov, delo kiparja Angela Puttija, njegova upodobitev stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja, ki je bil pobudnik gradnje nove stolnice (1701–1706), ter oltarni angeli Francesca Robbe in bratov Paola in Giuseppa Groppellija. Številne umetnine v stolnici so iz poznejšega obdobja: poslikava kupole, delo Matevža Langusa, izjemna glavna vhodna vrata z upodobitvijo zgodovine Slovenije, delo kiparja Toneta Demšarja, ter stranska vrata s portreti škofov, delo kiparja Mirsada Begića.

Čevljarski most

»Čez Šuštarski most, čez Šuštarski most, levo na Mestni trg, desno na Stari trg, po spomine, po mladost čez Šuštarski most,« je prepevala Majda Sepe v znameniti pesmi Šuštarski most. Šuštarji so zdaj čevljarji in tudi most je – Čevljarski. Zdaj spada med Plečnikove mojstrovine, pred tem pa je tukaj stal lesen most, na katerem so imeli svoje delavnice čevljarji, po čemer je tudi poimenovan.

Mesarski most

Eden novejših mostov čez Ljubljanico (odprt je bil leta 2010), priljubljena povezava med osrednjo mestno tržnico in Petkovškovim nabrežjem, enim najbolj priljubljenih družabnih prizorišč v mestu. Prostor za most na tem mestu je zasnoval že Jože Plečnik, pozornost na njem pa pritegnejo še zlasti bronasti kipi, delo akademskega kiparja Jakova Brdarja. Pa kajpak »ljubezenske ključavnice« na ograji, ki so v desetih letih postale že nepogrešljiv del mostu.

Velika planina

Posnetek Velike planine, največje planine v Sloveniji in enega redkih še delujočih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi, nas popelje v poletje, ko je tod najbolj živahno. Živina se pase na prostranih travnikih, obiskovalci lahko uživajo v pastirski kulinariki v kateri od lesenih pastirskih bajt, obiščejo Preskarjevo bajto, v kateri je pastirski muzej ... In seveda uživajo v razgledu: konci Velike planine se zdijo skorajda zlepljeni z vrhovi in grebeni preostalih Kamniško-Savinjskih Alp.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi

Cerkev na Ljubljanskem barju, ki jo je arhitekt Jože Plečnik gradil med letoma 1937 in 1940, je ena njegovih najizvirnejših stavb. Njena zunanjost je preplet kraške cerkve (zvonik na preslico) z elementi grškega templja. Zaradi močvirnega terena stoji na pilotih, njena konstrukcija je deloma lesena. Skozi vitki in prevotljeni zvonik vodi v cerkev zanimivo oblikovano stopnišče.

Arboretum Volčji Potok

Najbolj priljubljen slovenski botanični park je za obiskovalce sicer zaprt (razen Vrtnega centra), je pa mogoče s kratkim virtualnim sprehodom skočiti v obilje zelenja, v katerega je v arboretumu vtkana tudi barvita cvetlična pisanica. Po parku se lahko sprehodite tudi na spletni strani Arboretuma Volčji Potok, spoznavate pa lahko tudi rastline, ki naznanjajo pomlad, a niso tako zelo znane.

Grad Bogenšperk

»Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokem hribu sredi gozdov. Ima razgled daleč na visoke snežnike proti Koroški in Štajerski, čist in zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu pa polja po hribih, preizvrstno sadje vsake vrste – češnje so štiri ali pet na enem peclju –, v bližini vinske gorice in nedaleč od gradu lep črn in rumen marmor ...« Tako je Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič in polihistor, avtor slovitega dela Slava vojvodine Kranjske, v njem opisal grad Bogenšperk, kjer je tudi preživel velik del svojega življenja. Njegovo življenje in delo sta rdeča nit gradu; vse, kar je v njem na ogled, je povezano z njima. Grad pa, kakor je razvidno iz posnetka, tudi obdaja lepa narava, ki vabi na sprehode.

Muzej Jožeta Plečnika

Na Trnovem, nedaleč proč od Trnovske cerkve, je Plečnikova hiša, kjer je znameniti arhitekt živel in ustvarjal od leta 1921 do svoje smrti leta 1957. V njej so prostori stalne razstave o Plečnikovem življenju in delu, prostori za občasne razstave, študijski center, Plečnikova učilnica za pedagoške in andragoške programe ter muzejska trgovina. V Plečnikovem prizidku, kjer je arhitekt živel, so ohranjeni dragoceni izvirni umetnikovi ambienti z opremo in osebnimi predmeti. Obiskovalci si lahko ogledajo vežo, hodnik, kuhinjo, spalnico s kopalnico, malo sprejemnico, okroglo stopnišče, atelje v nadstropju ter zimski vrt.

Obisk Plečnikove hiše je sicer tudi del doživetja Turizma Ljubljana Brko tura.