Partnerji ljubljanskega kongresnega urada priskočili na pomoč na številnih področjih

Tehnološka skupnost združena v Iniciativi za izdelavo slovenskega respiratorja

V Tehnološkem parku Ljubljana so že pred skoraj mesecem dni začeli uresničevati zamisel o izdelavi slovenskega respiratorja. Aktivno so pristopili k povezovanju slovenske tehnološke skupnosti v skupino inženirjev, ki bi razvila najpomembnejšo napravo za pomoč težko obolelim.

V skupini so združeni vrhunski inženirji svetovnih tehnoloških podjetij, zdravniki iz UKC, podjetja, ki brezplačno opravljajo raziskave in razvoj, ter organizacije, ki jih povezujejo, opremljajo in zagotavljajo podporo, med njimi Gospodarska zbornica Slovenije, Institut Jožef Stefan, Fakulteta za elektrotehniko, TECOS in drugi. Prvi prototipi so že izdelani, trenutno nastaja več različic respiratorjev. Sodelujoči strokovnjaki si med seboj pomagajo in izmenjujejo rešitve ter so zgled aktivizma, strokovnosti in vzajemne podpore.

Podpora članic Univerze v Ljubljani

Podporo so ponudile tudi članice Univerze v Ljubljani, ki je eden ključnih partnerjev KUL in jedro delovanja Ambasadorskega kluba Ljubljana (v sklopu krovnega projekta Kongresnih ambasadorjev Slovenije). Med seboj so se povezale številne fakultete in s svojimi strokovnimi znanji doprinesle k boljšemu razumevanju zdajšnjih razmer in blaženju negativnih posledic krize.

Študentje višjih letnikov Medicinske fakultete tako že od izbruha koronavirusa delajo v vladnem klicnem centru, ki prebivalcem omogoča dostop do zanesljivih informacij o epidemiji v Sloveniji. Pod nadzorom in mentorstvom strokovnjakov in predstavnikov ministrstev so od začetka delovanja odgovorili na več 10.000 klicev državljank in državljanov, kar pomeni več kot 1100 klicev na dan. Pri odzivu na prošnjo Rdečega križa Slovenije (RKS) za prostovoljstvo pri izvajanju nalog in aktivnosti v Enoti za oskrbo bolnikov RKS, ki deluje v Mobilnem stacionariju, so se jim pridružili še študentje Zdravstvene fakultete. Skupaj so se odzvali tudi na prošnjo UKC Ljubljana za pomoč pri izvajanju zdravstvene nege pacientov in babištva. Na Fakulteti za farmacijo so ustanovili delovno skupino, ki spremlja novosti na področju terapije COVID-19 oziroma razvoja protivirusnih zdravil za SARS-CoV-2. Na njihovem spletnem mestu objavljajo informacije, namenjene laični in strokovni javnosti.

Pod okriljem Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko so pripravili spletno orodje Pomoč na dlani. To deluje brezplačno, za iskanje organizacij, ki ponujajo brezplačno pomoč, hkrati pa iskalce povezuje s tistimi, ki pomoč potrebujejo, na primer s starostniki ali starši z majhnimi otroki, ki ne morejo sami po nujnih vsakodnevnih opravkih. Na Fakulteti za strojništvo so pripravili predloge za boj proti koronavirusu na sedmih področjih: detekcija okuženih, zaščita pred okužbami, medicinske naprave za bolne, ravnanje s kužnimi odpadki, splošni ukrepi za preprečitev okužb, spremljanje, analiza in napovedovanje okužb ter metode komuniciranja med epidemijo. Ekipa strokovnjakov z Naravoslovnotehniške fakultete svetuje podjetjem pri izdelavi zaščitnih sredstev. Preučujejo tudi možnosti zaščite površin, ki se jih ljudje pogosto dotikajo.

Ker je v času krize in karantene na preizkušnji tudi psihično zdravje ljudi, je pomembno poudariti tudi prispevek družboslovnih in humanističnih fakultet. Ekipa Psihosocialne svetovalnice, ki deluje v okviru Pedagoške fakultete, je na primer pripravila program za učinkovito spoprijemanje z zdajšnjimi razmerami. Za svetovanje je na voljo tako zaposlenim kot študentom. Fakulteta za šport pa je skupaj s partnerji pripravila nasvete za vadbo od doma z videoposnetki, ki so na voljo brezplačno na njihovem spletnem mestu.

Več o dejavnostih posameznih fakultet si lahko ogledate na spletnem mestu Univerze v Ljubljani in spletnih mestih fakultet.

Velik pomen sodelovanja in vzajemne podpore

Izjemni dosežki znanosti dodatno krepijo ugled destinacije v svetu in jo promovirajo. Kongresni urad pri Turizmu Ljubljana (KUL) zagotavlja podporo partnerjem pri organizaciji znanstveno-strokovnih srečanj, v času epidemije pa je z njimi v rednih stikih, v okviru Ambasadorskega kluba Ljubljana jih tudi dodatno povezuje. Sodelovanje z lokalnimi akterji na področju znanosti, tehnologije in izobraževanja je ena ključnih dejavnosti KUL; izjemnega pomena je, da sta v zahtevnih razmerah, s katerimi se soočamo, povezovanje in vzajemna podpora močna – v dobro vseh.