Med cvetoče tulipane in k vznožju Kamniško-Savinjskih Alp
Aprilska Pisma iz Ljubljane prinašajo novo mesečno rubriko: Namig za izlet. V njej bodo vsak mesec predstavljeni zanimivi izleti v regiji Osrednja Slovenija – prilagojeni letnemu času oziroma mesecu in prireditvam, ki bi jih sicer utegnili spregledati. Tokrat vabljeni na kamniški konec: med cvetoče tulipane v Arboretumu Volčji Potok, na potep po enem najočarljivejših slovenskih mest v zavetju Kamniško-Savinjskih Alp in v zeleno dolino Kamniške Bistrice.
Pisani tulipani v Arboretumu Volčji Potok © Ana Pogačar
Čudovit pogled na Kamnik in Kamniško-Savinjske Alpe z Malega gradu © Peter Podobnik
Slikovito staro jedro Kamnika © Jošt Gantar/www.slovenia.info
Smaragden izvir Kamniške Bistrice © Travel Dudes
Arboretum Volčji Potok
Aprila se travniki v najbolj priljubljenem slovenskem botaničnem parku Arboretumu Volčji Potok spremenijo v pisane preproge tulipanov; letos cveti v parku kar 350 sort te priljubljene trajnice iz družine lilijevk. Posebnost razstave Mesec tulipanov pa je gozd tulipanov, kjer v senci mogočnih dreves pisani cvetovi vztrajajo najdlje.
V parku je od sredine marca na ogled tudi razstava Cvetlične iluzije, ki so jo pripravili v sodelovanju z ljubljanskim Muzejem iluzij in ki prikazuje cvetje na nekoliko drugačen način, kot smo ga sicer vajeni. Med cvetje pa so tudi letos zaplavali morski velikani – brazdasti in grbasti kit, kit glavač, velika pliskavka, navadni progasti delfin, navadni delfin, okrogloglavi ali Rissov delfin ter mrka pliskavka (razstava Velikani morskih globin). Kiti so v naravnih velikostih; najdaljši merijo skoraj 25 metrov. Na ogled so tudi orke, mala orka, kitje repne plavuti in kit glavač, ki nastopa v slavnem romanu Moby Dick. In potem so tu še dinozavri, pravljični junaki ... Vsebin v Arboretumu Volčji Potok ne zmanjka, ne za otroke, ne za odrasle!
Kamnik
Zagotovo eno najočarljivejših mestec v Sloveniji – s slikovitim starim jedrom in kuliso Kamniško-Savinjskih Alp v ozadju. O nekdanjem blišču Kamnika pričajo srednjeveška arhitekturna zasnova starega dela mesta ter grad Zaprice in Mali grad. V prenovljenih prostorih dvorca Zaprice so na ogled bogate zbirke Medobčinskega muzeja Kamnik. Na mestni vzpetini, imenovani tudi balkon mesta, pa se je ohranila romanska kapela s kripto nekdanjega grajskega kompleksa, ki je eden glavnih simbolov mesta. Z Malega gradu se poleg tega odpira čudovit pogled na staro mestno jedro in Kamniško-Savinjske Alpe.
Prijeten je tudi sprehod po kamniškem jedru in po njegovi najlepši ulici, slikoviti Šutni; med drugim si je mogoče na njej ogledati rojstno hišo Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo.
Okusi Kamnika
Čas je za kosilo. (Ali pa je že bil ali še bo – v vsakem primeru predlog, kam, ne bo odveč!) V bližnjem Vrhpolju je gostilna Repnik, ki slovi po odlični kulinariki; v njej lahko pokusite tudi jedi iz zakladnice Okusov Kamnika. Izbrani okusi predstavljajo celotno kamniško območje, obenem pa poudarjajo tudi posebnosti Kamnika in okoliških krajev.
»Okuse Kamnike« v malce drugačni izvedbi je mogoče pokusiti tudi v pubu Pod skalo, ki se odkrije, če se peljemo od gostilne Repnik nazaj proti Kamniku: v njem so namreč na voljo piva butičnih kamniških pivovarn (in druga). V pubu, ki so ga preuredili iz starega gospodarskega poslopja, prirejajo različne dogodke: od glasbenih do srečanj pivoljubcev s pokušnjami piv.
Dolina Kamniške Bistrice
Komu ostane še kaj energije in volje, je še dobrih deset kilometrov do zelene doline Kamniške Bistrice, ki je še zlasti prijetna v poletni pripeki, saj jo zagrinjajo goste drevesne krošnje. Za številne je zgolj izhodišče za vzpon v Kamniško-Savinjske Alpe ali na Veliko planino (ki jo, mimogrede, v teh dneh že barvajo vijolični žafrani), a škoda se je samo zapeljati skoznjo in spregledati njene zanimivosti: smaragdni izvir reke Kamniške Bistrice, prepadne stene soteske Predaselj, pod katerimi teče reka, slap Orglice, Firštov mizo ...