Raziskava o kongresnih gostih v Ljubljani

Ključni podatki o vzorcu in metodah anketiranja

Raziskava »Kongresni gostje, njihove navade in potrošnja 2017«, ki jo je izvedlo podjetje Toleranca Marketing, je v primerjavi s prvo, ki je bila izvedena leta 2008, vsebinsko dopolnjena: s preverjanjem zaznavanja in vrednotenja Ljubljane kot kongresne destinacije. Zajela je 302 udeleženca mednarodnih strokovnih kongresov, ki so bili v Ljubljani septembra lani.

Anketiranje je potekalo na štirih kongresih: 47. kongresu evropskega združenja za vedenjsko in kognitivno terapijo – EABCT 2017 (Gospodarsko razstavišče), 2. svetovnem kongresu odprtih izobraževalnih virov – OER 2017 (Cankarjev dom), Konferenci LUX Europa 2017 s področja osvetljevanja (GH Union) in Kongresu o novostih in izobraževanju o ultrazvoku – EUROSON 2017, skupaj z 29. kongresom EFSUMB (Gospodarsko razstavišče).

Vseh štirih kongresov se je udeležilo 2204 oseb, kar pomeni, da je v anketi zajet reprezentativen vzorec 13,7 odstotka vseh udeležencev.

Osebno anketiranje je izvajalo šest anketarjev. Potekalo je v angleščini in s pomočjo tabličnih računalnikov. Takšna metoda je zagotovila visoko kakovost podatkov, najmanjše število manjkajočih in nepopolnih odgovorov ter najmanjšo možnost za napačno razumevanje vprašanj. Anketa je vsebovala standardizirana in nestandardizirana vprašanja, kar je omogočilo pridobivanje popolnejših podatkov, ki so bili obdelani s pomočjo statističnega paketa za analizo podatkov Survio. Zaradi kompleksnosti vprašanj je bila povprečna dolžina intervjuja skoraj dvanajst minut.

Glavni izsledki raziskave

V spodnjih sklopih so predstavljeni poglavitni rezultati raziskave.

Splošne značilnosti kongresnih gostov

Rezultati kažejo, da so kongresni udeleženci visoko izobraženi, saj je bilo med anketiranimi kar 86 odstotkov takšnih z magisterijem ali doktoratom znanosti.

Dobra polovica oziroma 56 odstotkov anketiranih je bila stara od 30 do 49 let (v povprečju 40,3 leta).

Vzorec je zajel 57,7 odstotka moških in 42,3 odstotka žensk, kar je primerljivo z anketiranjem, ki je bilo izvedeno leta 2008.

Anketirani udeleženci so bili iz 67 držav; leta 2008 je bilo število držav občutno manjše. Poleg tega je bila lani struktura držav precej bolj raznolika: delež udeležencev iz evropskih držav se je zmanjšal na 44,78 odstotka (leta 2008 jih je bilo kar 84,1 odstotka). K temu je pripomoglo še zlasti visoko število izvornih držav udeležencev na svetovnem kongresu OER.

Skoraj dve tretjini udeležencev kongresov (64,9 odstotka) je zaposlenih v javnem sektorju (izobraževanje, znanost, zdravstvo, sociala).

Dobrih 40 odstotkov jih na dogodku sodeluje aktivno, s strokovnim predavanjem, preostali so pasivni udeleženci (44,5 odstotka) in razstavljavci (15,5 odstotka).

Skoraj 80 odstotkov anketiranih udeležencev je bilo na dogodku/kongresu v Sloveniji prvič.

Logistika in bivanje v destinaciji

Velika večina kongresnih udeležencev prihaja v Ljubljano z letalskimi prevozniki (81 odstotkov). Delež udeležencev, ki uporabljajo druge oblike prevoza (vlak in avtobus), je majhen in znaša 8,3 odstotka. Skoraj tri četrtine jih v času kongresa ustvari od dve do štiri prenočitve (72,6 odstotka), 65,9 odstotka anketiranih pa je v Ljubljani prenočevalo tri- ali štirikrat. Povprečna dolžina bivanja je bila tako 3,97 dneva. Največ jih je spalo v hotelih (68,7 odstotka), sledijo prenočitve prek platforme AirBnB, kjer je nastanitev poiskalo dobrih 13 odstotkov vprašanih, skupaj s penzioni in gostišči pa je ta delež znašal 17,6 odstotka. Ob tem naj poudarimo, da so bile hotelske in druge nastanitve v času kongresov nadpovprečno zasedene (po podatkih Turizma Ljubljana o zasedenosti prenočišč na podlagi dnevnih podatkov). Od 13. do 16. septembra je bila zasedenost vseh nastanitvenih zmogljivosti 96,8-odstotna, hotelov pa 96,8-odstotna. Od 18. do 20. septembra je bila zasedenost vseh nastanitvenih zmogljivosti 98,2-odstotna, hotelov pa 97,8-odstotna. Od 22. do 25. septembra je bila zasedenost vseh nastanitvenih zmogljivosti 90,5-odstotna, hotelov pa 90,3-odstotna.

Motivi udeležbe in podaljšanje bivanja

Polovica (50,8 odstotka) kongresnih gostov se udeleži enega do dveh mednarodnih dogodkov na leto. Najpomembnejša motiva za udeležbo sta priložnost za izobraževanje in usposabljanje (85,4 odstotka) ter mreženje (84,4 odstotka anketiranih). Sledijo dodatna ponudba destinacije ter kakovost in cena nastanitve. Dostopnost destinacije je po mnenju anketiranih pomembnejša od varnosti destinacije; kot pomemben dejavnik jo je poudarilo 61,3 odstotka anketiranih. Manjši delež kongresnih gostov (29,8 odstotka) bivanje v destinaciji po navadi podaljša za dan ali dva.

Poraba kongresnih gostov

Povprečna poraba kongresnega gosta v času tridnevnega mednarodnega dogodka na svetovni ravni je 1502,45 evra. Povprečna poraba kongresnega gosta v času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani je za spoznanje manjša, 1482 evra (ženske porabijo dobre tri odstotke več.) Dobrih 73 odstotkov stroškov pomenijo stroški kotizacije, prenočitev in prevoza do destinacije. Ti stroški so po mnenju anketirancev v Ljubljani primerljivi ali nekoliko višji kot v drugih kongresnih destinacijah. Največje rezerve pri ustvarjanju dodatne porabe kongresnih gostov imamo na področju izdatkov za kulturo, prevoze v destinaciji, zabavo, izlete pred in po kongresih ter osebne izdatke in nakupe. Zanimiv je podatek, da je povprečna dnevna poraba kongresnih gostov 494 evrov (tridnevni kongres), kar je 3,7-kratnik porabe večine drugih turistov (Analiza turistične potrošnje obiskovalcev Ljubljane, Valicon 2015).

Splošno zadovoljstvo z obiskom Ljubljane

Skoraj vsi udeleženci (dobrih 97 odstotkov) bi se v Ljubljano ponovno vrnili in se zanimajo za dogodke v regiji. Večina kongresnih gostov ocenjuje kongres, ki so se ga udeležili, v skladu s pričakovanji, številni pa kot boljšega od pričakovanj (dobrih 42 odstotkov). Najpomembnejše prednosti Ljubljane so po njihovem mnenju občutek varnosti v destinaciji, prijaznost in gostoljubnost ljudi ter čistoča in urejenost mesta. Udeleženci so kot povprečne ocenili nastanitve, lokalno kulinariko in dostopnost destinacije. Najmanj zadovoljni so bili s ponudbo nakupovanja in zabave ter razmerjem med kakovostjo in ceno.

Redno izvajanje raziskav

Na Kongresnem uradu Turizma Ljubljana se zavedamo pomembnosti poznavanja kongresnega gosta, zato si bomo za takšne raziskave prizadevali tudi v prihodnje. So verodostojna osnova za nadaljnje raziskave trga in ponujajo smernice za nadaljnje delo slovenskih in lokalnih kongresnih in turističnih ponudnikov, kot tudi za delovanje Kongresnega urada pri Turizmu Ljubljana.

Izsledki raziskave so dostopni tudi na spletni strani Turizma Ljubljana.