Secesijska Ljubljana se odslej predstavlja z novo zloženko
Umetnostni slog, ki je zaznamoval več evropskih mest na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je znan pod različnimi imeni in različicami: Art Nouveau (nova umetnost), Jugendstil (mladeniški stil), Modern Style (moderni slog), École de Nancy (nancyjska šola), Glasgow Style (glasgowski slog), Modernisme (modernizem), Style Floreale (cvetlični slog), Secession (secesija) itd. V Ljubljani se je pod vplivom umetnostnih tokov na Dunaju uveljavil kot secesija in zaznamoval predvsem dogajanje v arhitekturi. Ker bodo aktivnosti Ljubljane v naslednjem letu vezane na temo secesije, so priprave že stekle. Kot ena od prvih aktivnosti je nova publikacija Secesijska Ljubljana.
© D. Wedam
© D. Wedam
© BOBO
Nova umetnostna smer je zajela vse zvrsti – od arhitekture, slikarstva in kiparstva do uporabne umetnosti, gledališča, glasbe, literature in mode. Osrednji moto art nouveauja je bil »Umetnost v vsem – umetnost za vse«, najvišji cilj nove umetnosti pa je bila tako imenovana celostna umetnina – Gesamtkunstwerk, v kateri se prepletajo in združujejo dela različnih umetnostnih zvrsti in skupaj ustvarjajo harmonično celoto. Nova umetnost je razvila povsem nove estetske ideale, svobodnejši in lahkotnejši izraz. Navdih je iskala v rastlinskem in živalskem svetu, v folklornih motivih, nacionalni zgodovini, eksotičnih kulturah in religijah pa tudi v geometrijskih oblikah itd.
V Ljubljani sta gospodarski napredek in družbeni razvoj potekala počasneje in tako se je tudi nova umetnost uveljavila pozneje kot v industrijsko razvitih evropskih mestih, šele v začetku 20. stoletja. Leta 1901 zgrajeni Zmajski most je bil prva pomembna secesijska arhitektura v mestu. Glavnino secesijskih stavb so zgradili v prvem desetletju 20. stoletja na območju med starim mestnim jedrom in železniško postajo, tj. ob Miklošičevi cesti in v obrobju Miklošičevega parka. Ta del mesta je zato tudi dobil vzdevek secesijska Ljubljana.
Nova promocijsko-predstavitvena publikacija Secesijska Ljubljana zagotovo predstavlja pomemben delček mozaika za boljše razumevanje tega pomembnega umetnostnega sloga, tako med tujimi obiskovalci kot tudi Ljubljančani. Na več kot 50 straneh podrobno predstavi vse glavne secesijske stavbe v Ljubljani. Izšla je v slovensko-angleščini različici v nakladi 3.000 izvodov. Prelistate jo lahko na tej povezavi.
Turizem Ljubljana že tudi več let organizira tematski vodeni sprehod po Secesijski Ljubljani, ki je po naročilu na voljo za skupine. Sprehod vodi mimo večine najznačilnejših stavb, med katerimi je vredno omeniti stavbe ob Slovenskem trgu z Miklošičevim parkom, ki ga je zasnoval arhitekt Maks Fabiani, znamenita pročelja grand hotela Union, Zadružne gospodarske banke ali Centromerkurja, Prešernov trg kot osrednji trg v Ljubljani ter Zmajski most, mojstrovino, okrašeno z bronastimi zmaji, ki so simbol mesta. Več o ogledu najdete na tej povezavi.