Flora in favna okoli Ljubljane

Če poslušate pozorno, kjerkoli že ste – tudi v Ljubljani – boste verjetno slišali brenčanje čebel. Slovenija je čebelarsko središče in odličen kraj za opazovanje ptic in cvetlic vseh vrst. Slovenija ima največ čebelarjev na prebivalca na svetu: enega čebelarja na vsakih 100 državljanov.

Slovenija je dom avtohtone kranjske sivke (Apis mellifera carnica), cenjene zaradi njene nežne narave, odpornosti in odličnega pridelka medu. Pravzaprav je druga najbolj priljubljena čebela na svetu, izvožena po vsem svetu in priljubljena med čebelarji. (Če vas zanima – vem, da mene je – najbolj priljubljena čebela na svetu je doma v Italiji in uspeva v tropskih podnebjih). Verjetno je, da je med, ki ste ga jedli v ne-tropski državi, pridelala kranjska sivka.

Čebelarstvo je že stoletja sestavni del slovenske kulture in dediščine. Najzgodnejši pisni zapisi o čebelarstvu v Sloveniji segajo v 16. stoletje, tradicionalna čebelarska modrost pa se je prenašala iz generacije v generacijo. Anton Janša (1734-1773), Slovenec, velja za pionirja sodobnega čebelarstva. Imel je čast biti prvi čebelarski profesor na svetu, ki ga je izbrala cesarica Marija Terezija, da bi svoje znanje prenesel na Dunaj. Habsburško cesarstvo, ki ga je vodila, je bilo ogromno, segalo je od Španije do Nizozemske do Srbije. To pomeni, da so Janševe čebelarske tehnike vplivale na vso Evropo. In to so počele še po njegovi smrti, saj je cesarica odredila, da morajo vsi učitelji čebelarstva (formalno imenovano apikultura) uporabljati Janševe knjige o tej temi. Kot pisatelj sam prepoznam vrednost tega, da vaša knjiga postane obvezno branje po celem cesarstvu. Očitno pišem o napačni temi – in morda živim v napačnem stoletju.

Eden od Janševih ključnih napredkov je bil, da ni ubijal čebel za zbiranje medu. To se danes morda zdi očitno, vendar v 17. stoletju ni bilo tako, saj so uničenje panja in njegovih prebivalcev šteli za potrebno za pridobivanje medu. Veliko smo dolžni Janši. Še posebej čebele.

Drugi napredek je bil oblikovanje panjev v obliki zložljivih škatel – to je danes najbolj uporabljan sistem. Ni čudno, da Svetovni dan čebel, mednarodno praznovanje čebel, ki ga je Slovenija prvič predlagala OZN, pade na 20. maj – Janšev rojstni dan.

Slovenija je znana po svoji značilni tradicionalni čebelarski arhitekturi, imenovani "AŽ panji". 90 % vseh čebelarjev v Sloveniji uporablja AŽ panje, mnogi po vsem svetu pa tudi. Izumil jih je Anton Žnideršič, čebelar iz 19. stoletja. Ti pokončni panji, narejeni iz lesenih plošč, imajo značilno poslikane sprednje plošče, ki so pogosto okrašene z živahnimi vzorci ljudske umetnosti. Poslikave na ploščah so zelo zabavne. Včasih prikazujejo svet na glavo postavljenih risank, na primer z živalmi, ki lovijo lovce. Druge prikazujejo čudeže, kot je sveti Florijan, zavetnik gasilcev, ki gasi požar, ali hudič, ki lovi polhe. Originalno poslikani čebelji panji iz 19. stoletja so zbirateljski predmeti in jih lahko vidite v muzejih.

Slovensko čebelarstvo je postalo pomemben del turističnega sektorja – bilo je predstavljeno v The New York Times, Atlas Obscura in drugod. Popotniki lahko raziskujejo čebelarske muzeje, festivale medu in čebelje tematske znamenitosti po vsej državi. Poleg tega imajo turisti priložnost obiskati čebelarje, spoznati njihove prakse, sami rokovati s čebelami in okušati različne vrste medu. In vem za pravi kraj, kjer se lahko resnično spoznate s to temo...

Hiša kranjske čebele

Čeprav lahko obiščete številne čebelnjake, ki so odprti za turiste, je najboljše mesto za spoznavanje slovenske čebelarske tradicije in občutenje njenega bistva Hiša kranjske čebele v očarljivi vasici Višnja Gora. Muzej je čudovito oblikovan, eleganten in moderen ter predstavlja to tisočletno tradicijo z vrsto otrokom prijaznih interaktivnih razstav. Moji najljubši so panji iz stekla, ki vam omogočajo, da do milimetra natančno preučujete dejavnosti čebel. Še boljše pa je to, da lahko prespite v hotelskih sobah, ki so del muzeja in so oblikovane kot leseni panji, v svetlih šestkotnih "celicah". To je super kul koncept, ki pol-dnevni izlet spremeni v doživetje čez noč.

Vodomčev Gaj

Od čebel k pticam: oglejmo si Vodomčev gaj, naravni rezervat tik izven Grosuplja, ki je le malo naprej od ljubljanske obvoznice. Ta rezervat je priljubljen med opazovalci ptic, saj vsebuje sedem različnih habitatov, v katerih raste 50 vrst dreves in grmov, in kjer domuje približno 16.000 ptic. Rezervat lahko obiščete sami, vendar ob vikendih ob 10. uri organizirajo vodene oglede, ki trajajo približno 90 minut. Za neizkušene opazovalce ptic (kot sem jaz) je to boljša izbira, saj vam bo prijazen vodnik pokazal zanimive ptice, ki jih sam morda sploh ne bi opazil.

Če načrtujete vnaprej in obiščete rezervat izven zime, se lahko prijavite tudi na delavnico, kjer lahko rokujete z določenimi pticami. Pod vodstvom licenciranega "obročkarja ptic", znanstvenika iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, lahko gostje zelo nežno rokujejo z nekaterimi pticami, ki so označene z lahkimi kovinskimi obročki okoli noge, da bi spremljali njihovo vedenje in vitalnost. Ta dejavnost poteka dvakrat mesečno, razen pozimi, zato preverite njihovo spletno stran za podrobnosti. To je dejavnost, ki je še nisem uspel doživeti, vendar me bo zagotovo pripeljala nazaj v Vodomčev gaj, saj se sliši kot edinstvena priložnost.

Arboretum

In kaj privablja vse te ptice in čebele v slovensko divjino? Flora, seveda. Kdo bi si mislil, da se vrhunski botanični vrt nahaja manj kot pet minut od središča Kamnika, mojega sprejetega domačega mesta? Le 25 minut vožnje severno od Ljubljane in je veliko bolj razkošen in zanimiv za otroke kot nacionalni botanični vrtovi v Ljubljani (ki so bolj center za študij).

Arboretum Volčji Potok je nekoč bil posestvo okoli gradu, ki ga danes ni več. Je obsežen, razdeljen na gozdove, kurirane razstave (metulji, orhideje, kaktusi, tulipani v sezoni), ribnike, angleške vrtove, neoklasične francoske vrtove, živi labirint in še več. Če imate otroke, je to pravi kraj za vas. Velik del je namenjen igram in igralom za otroke, pogosto pa je na ogled razstava realistično izdelanih dinozavrov v naravni velikosti, od katerih se mnogi premikajo.

Arboretum, ki se razprostira na 188 hektarjih in je bil ustanovljen leta 1952, je zrasel v enega najbolj raznolikih botaničnih vrtov v Evropi. Obiskovalcem ponuja harmonično mešanico skrbno urejenih vrtov in neokrnjene naravne lepote. Obsežna mreža poti omogoča gostom raziskovanje tematskih vrtov, ki prikazujejo rastline v različnih ekosistemih, kot so alpski skalni vrtovi, vodni vrtovi in vrtovi zdravilnih zelišč.

Eden od draguljev arboretuma je zbirka rododendronov in azalej. Pozno spomladi živahni cvetovi ustvarijo izbruh barv, ki pokrajino pobarvajo v živahne odtenke. Ta sezonski spektakel privablja ljubitelje narave in fotografe z vsega sveta. Vsak april poteka tudi razstava neštetih tulipanov ter pomembne umetniške razstave – spomladi in poleti 2023 so gostili razstavo monumentalnih skulptur kolosalnih živali belgijskega umetnika Williama Sweetlovea, kar postavlja Arboretum na svetovni zemljevid sodobne umetnosti.

Arboretum Volčji Potok ni le zatočišče za rastline; je tudi zatočišče za prostoživeče živali. Na posestvu živijo številne vrste ptic, mali sesalci in insekti. Vse te vabljive rastline in okusni hrošči so idealni za ptice, zato tudi za opazovalce ptic.

Sem že omenil igrala? Moji hčerki sta odraščali navdušeni nad obiskom Arboretuma, ki je eden najboljših krajev, kamor se lahko odpravite z majhnimi otroki ob obisku Slovenije. Njegova otrokom prijazna igralna območja vključujejo živi labirint z vzpenjajočim stolpom v središču, kipe dinozavrov v naravni velikosti, igrišče v obliki piratske ladje, trampoline v tleh, dostopne zipline, številna igrala,... In za starše so tu različne kavarne in strateško postavljene viseče mreže.

Ko je vreme lepo in vas med počitnicami v Ljubljani pokličejo ptice, čebele in drevesa, zdaj veste, kam iti.

Ta blog je na voljo tudi kot podcast, kjer lahko uživate v poslušanju Noahovega očarljivega ameriškega naglasa.