Leto secesije v Ljubljani
27. jan. 2015
Ljubljana v letu 2015 praznuje 150. obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija, ki je svoja najboljša dela ustvaril ob prelomu iz 19. v 20. stoletje v tedaj novem umetniškem slogu, secesiji. Secesija z deli Fabianija in vrste drugih, večinoma slovenskih arhitektov, je eden od slogov, ki je odločilno zaznamoval podobo Ljubljane.
© M. Žnidaršič
© M. Žnidaršič
© M. Žnidaršič
© M. Žnidaršič
Ste vedeli, da je znameniti Zmajski most, ena najbolj priljubljenih turističnih točk v Ljubljani, delo secesijske umetnosti? Ob letu secesije se bo v Ljubljani zvrstila vrsta razstav, na katerih boste lahko podrobneje spoznali bogastvo njene zapuščine. Prvi dve, Secesijska Ljubljana in arhitekt Maks Fabiani na razstavišču na prostem v Parku Tivoli, ter Nova umetnost in narava v Narodnem muzeju Slovenije, sta že na ogled.
Fabiani, tvorec tedanje arhitekturne zasnove Ljubljane
Secesija je po katastrofalnem potresu, ki je Ljubljano prizadel leta 1895, tako rekoč prerodila tedanjo Ljubljano, avtor tedanje nove urbanistične zasnove mesta pa je bil Maks Fabiani, uveljavljen dunajski ustvarjalec, ki se je med drugim proslavil z ureditvijo češkega gradu Konopište za avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Secesija je poudarjala lokalne posebnosti in izročilo
V Ljubljani so secesijske stavbe oblikovali večinoma domači arhitekti, ki so z gradnjo v novem slogu prispevali k narodnemu prebujenju, podobno kot arhitekti na Madžarskem, na Škotskem, v Kataloniji, na Finskem in drugod. Navdihovali so jih folklorni motivi, geometrijske oblike in narava.
Glavnina secesijskih stavb pa je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja med starim mestnim jedrom in železniško postajo ob Miklošičevi ulici. Secesijska podoba pa krasi tudi osrednji ljubljanski Prešernov trg.
Spremljajte dogajanje v Ljubljani ob letu secesije. Program prireditev bomo sproti dopolnjevali.