SVEŽE - Poročilo ICCA 2018 prinaša rekordne rezultate za Ljubljano in Slovenijo

Gre za edino tovrstno zbiranje podatkov v kongresnem segmentu, ki sledi naslednjim kriterijem - upoštevajo se srečanja mednarodnih znanstveno strokovnih združenj z vsaj 50 udeležencev, ki rotirajo med vsaj 3 državami in se prirejajo na redni osnovi, kar omogoča konsistentno primerjavo kongresnih destinacij v svetovnem merilu in podaja vpogled v trende in razvoj trga mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj.

Globalni pregled

V letu 2018 je v svetovnem merilu potekalo rekordno število dogodkov 12.937 - 379 dogodkov več kot lani in največ doslej. Na prvih mestih ni nič posebej novega, Evropa ostaja najbolj zaželena destinacija za mednarodna srečanja. Med mestnimi destinacijami je leta 2018 prvo mesto s 212 dogodki zasedel Pariz. Sledi mu Dunaj s 40 dogodki manj, Madrid (165), Barcelona (163) in Berlin (162), kar je običajna slika, ki jo – z malce spremenjenim vrstnim redom - beležimo že dolgo. Do desetega mesta sledijo še Lizbona, London, Singapur, Praga in Bangkok.

Med državami letos ponovno slavijo Združene države Amerike z 947 dogodki, sledi Nemčija (642), Španija (595), Francija (579) in Združeno kraljestvo (574) ter Italija, Japonska, Kitajska, Nizozemska in Kanada do desetega mesta.

Tovrstna raziskava sicer omogoča konsistentno primerjavo kongresnih destinacij v svetovnem merilu, specifičnost kriterijev pa po drugi strani predstavlja tudi nekatere omejitve - rezultati ne zajemajo korporativnih oziroma gospodarsko-podjetniških ter medvladnih srečanj in motivacijskih potovanj, ki predstavljajo (vedno bolj) pomemben del industrije v svetovnem merilu. Na to je opozoril tudi predsednik ICCE, Senthil Gopinath:

»Čeprav gre za najobsežnejšo globalno lestvico v segmentu mednarodnih združenj, ICCA statistike ne smemo enačiti s celotno sliko dogajanja v posameznih destinacijah. Člane ICCA zato vedno spodbujamo, da spremljajo tudi druge lestvice, predvsem pa zbirajo svojo lastno statistiko, saj lahko le tako dobijo celosten vpogled v kongresno situacijo v svoji destinaciji.«

Uvrstitvi Ljubljane in Slovenije?

Rekordni! Kongresno leto 2018 je bilo v Ljubljani polno presežkov, zato smo si dobre rezultate obetali tudi glede statistike in nismo se zmotili.

Ljubljana je z 59. dogodki (15 več kot lani) dosegla 24. mesto v Evropi in 41. na svetu. Tik pred nami sta se na primer uvrstila Milano (61 dogodkov) in München (67 dogodkov), za nami pa tako etablirani destinaciji, kot sta Krakov (53 dogodkov) in Glasgow (52).

Tudi Slovenija beleži najboljše rezultate v zgodovini - s 85 dogodki je zasedla 21. mesto v evropskem in 41. v svetovnem merilu. Pred nami so Peru (87), Južna Afrika (100) in Hrvaška (108), za nami pa Rusija (83), Združeni arabski emirati (78) in Romunija (74).

Komentar pod črto

Rezultati nas seveda izjemno veselijo, saj so prijeten opomnik, da se kongresna dejavnost v Ljubljani ob marketinški in drugi podpori vseh deležnikov razvija v pravo smer. Za to se lahko zahvalimo večletnemu povečanju trženjskih projektov ključnih deležnikov v destinaciji, ki so aktivni pri pridobivanju mednarodnih kongresnih prireditev v segmentu združenj ter tudi vseh drugih partnerjev, ki vlagajo velika sredstva in energijo v povečevanje prepoznavnosti Ljubljane in Slovenije kot kongresne destinacije.

Hkrati je letošnje leto tudi znanilec tudi nekakšnega novega investicijskega cikla v prestolnici, predvsem kar zadeva hotelski sektor – načrtovana je namreč gradnja treh novih hotelov in prenova dveh že obstoječih (Four Points by Sheraton Mons Ljubljana in Best Western Premier Hotel Slon), ki bo v naslednjih treh letih skupaj prinesla dobrih 500 novih sob, ocenjujemo pa, da se bo kapaciteta hotelskih sob v naslednjih petih zvišala na približno 4100, kar je približno 45% dvig današnjega števila.

Zaradi napovedmi, da bo do spomladi 2021 zaključen tudi nov potniški terminal na ljubljanskem letališču, lahko mirno rečemo, da nas v bližnji prihodnosti čaka svež zagon ljubljanskega kongresnega turizma, ki bo lahko tako začel delovati s polnim potencialom. S tem bo tudi zasledovanje najpomembnejših strateških ciljev ljubljanskega turizma v širšem pomenu besede - podaljšanje bivanja gostov, večanje potrošnje in desezonalizacija - lažje uresničljivo.