Raziskava o kongresnih gostih, njihovih navadah in potrošnji 2018

Anketo je izvedlo podjetje Toleranca Marketing po isti metodologiji kot leta 2017, dopolnili smo jo z nekaj vprašanji, ki so še dodatno osvetlila delovanje kongresne dejavnosti v Ljubljani. Redne raziskave so pomembne, saj omogočajo spremljanje trendov ter izvajanje ustreznih strategij in politik na nivoju kongresnega produkta. Tudi tokrat je anketa potrdila, da so udeleženci mednarodnih strokovnih kongresov in drugih poslovnih srečanj med najbolj zaželenimi obiskovalci mesta, tako zaradi precej večje turistične potrošnje kot tudi drugih multiplikativnih učinkov na destinacijo. V nadaljevanju so povzeti najpomembnejši izsledki.

Značilnosti raziskave in vzorca

V raziskavo je bil zajet reprezentativen vzorec 407 kongresnih udeležencev mednarodnih kongresov, ki so potekali jeseni 2018. Kongresov se je udeležilo 3.460 udeležencev, kar pomeni da smo v anketo zajeli reprezentativen vzorec 11,8% vseh udeležencev. Anketiranje je potekalo na naslednjih dogodkih:

• 02. - 06.09.2018 / EFMC International Symposium on Medicinal Chemistry
  Gospodarsko razstavišče
• 02. - 07.09.2018 / European Colloid and interface Society
  Grand Hotel Union
• 16. - 22.09.2018 / International Conference on Bear Research & Management
  Grand Hotel Union
• 11. - 13.10.2018 / BILT Europe
  Gospodarsko razstavišče
• 29.11. - 01.12.2018 / European Public Health Conference
  Cankarjev dom

Vzorec je sestavljalo slabih 61,5 % moških in 38,5 % žensk, kar je primerljivo z anketiranjem, ki je bilo izvedeno 2017. Anketirani udeleženci prihajajo iz 60 držav, kar je nekoliko manj kot leta 2017 (67 držav).

Splošne značilnosti anketiranih kongresnih gostov v Ljubljani:

1. Kongresni udeleženci so visoko izobraženi, med njimi je kar 91 % takšnih z magisterijem ali doktoratom znanosti.
2. Glavnino udeležencev tvori mlajša generacija znanstvenikov, od 20 do 39 let starosti. Takšnih udeležencev je 64,96 %. Med njimi je najmočnejša starostna skupina od 30. do 39. leta starosti (37,60 % vseh anketirancev).
3. Med anketiranimi udeleženci jih je glavnina, 42,2 %, zaposlenih v javnem sektorju (izobraževanje, znanost, zdravstvo, sociala), sledi zasebni sektor (30,9 %) in skupina študentov (17,7%).
4. 54 odstotkov udeležencev je aktivnih in na dogodku sodelujejo s strokovnim predavanjem, ostali pa so pasivni udeleženci (37,1 %) in razstavljavci (17,6 %).
5. Visok delež (87,8 %) udeležencev je bil na dogodku/kongresu v Sloveniji prvič.

Značilnosti glede logistike in bivanja na destinaciji:

1. Velika večina kongresnih udeležencev prihaja v Ljubljano z letalskimi prevozniki (78%). Občutno je naraslo število udeležencev, ki so v Ljubljano prispeli z nizkocenovnimi prevozniki; takšnih je že 22,7 % (lani 9 %). Takemu porastu je botrovalo tudi dejstvo, da so v raziskavo vključeni kongresi imeli precej večji delež evropskih udeležencev v primerjavi z letom 2017.
2. Delež udeležencev, ki uporabljajo trajnostne oblike prevoza (avtobus in vlak) se počasi povečuje: lani 8,3 %, letos pa je že 12,4 %.
3. Večina udeležencev je v času dogodkov ustvarilo 4 do 6 nočitev (80,99 %), med njimi večina (29,63 %) 4 nočitve.
4. Povprečna dolžina bivanja vseh anketiranih kongresnih gostov 5,02 dni (lani 3,97 dni), kar je rezultat strukture dogodkov in podaljšanja bivanja.
5. Najbolj se je povečalo število kongresnih gostov, ki so prespali v Airbnb. Takšnih gostov je bilo letos kar 18,4 % (lani 13,3%).

Če jim prištejemo še zasebne sobe, je v takšnih vrstah namestitve prespalo kar 30,7 % kongresnih gostov (leta 2017 pa 24,3%). Delež kongresnih gostov, ki so prespali v hotelih ter v penzionih in gostiščih, se je iz 73 % leta 2017 znižal na 64,8 %, a je tu potrebno izpostaviti, da je bila hotelska zasedenost v Ljubljani v času kongresov vključenih v raziskavo zelo visoka -med 96,8 do 98,2 odstotna (september-oktober) ter 90,8 odstotna (konec novembra).

Značilnosti glede motivov udeležbe in podaljšanja bivanja:

1. V največjem deležu se kongresni gostje udeležijo enega do dveh mednarodnih dogodkov na leto (54,3 %).
2. Najpomembnejša motiva za udeležbo na dogodku sta mreženje (povprečna ocen 4,47) in priložnost za izobraževanje in usposabljanje (povprečna ocena 4,11).
3. Za manj pomembne dejavnike so anketirani udeleženci izpostavili čas potovanja, varnost destinacije in dodatno ponudbo destinacij.
4. Dostopnost destinacije je po mnenju anketiranih najpomembnejši motiv, ki je uvrščen takoj za mreženjem ter izobraževanjem in usposabljanjem.
5. Bivanje pa ponavadi in pogosto podaljša 27,3 % anketiranih, kar je približno enak delež kot ob raziskavi leta 2017.

Značilnosti glede potrošnje kongresnih gostov:

1. V času tridnevnega mednarodnega dogodka po svetu kongresni gostje povprečno potrošijo 1.513,05 EUR (v letu 2017 pa 1.502,45 EUR).
2. V času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani kongresni gostje povprečno potrošijo 1.533,00 EUR (v letu 2017 pa 1.482,00 EUR). Povprečna dnevna potrošnja kongresnih gostov torej znaša 511 EUR (tridnevni kongres), kar je 3,5 kratnik porabe običajnih turistov. (Izhajajoč iz podatkov raziskave Ninamedia iz leta 2018 znaša primerljiva poraba turistov z vključeno namestitvijo in prevozom do destinacije 144 EUR/dan.)
3. V letošnji anketi so moški udeleženci porabili 10,8 % več, predvsem na račun višje porabe za hrano in pijačo, nočitve, izlete in zabavo.
4. 71,62 % vseh stroškov predstavljajo stroški kotizacije, nočitev in prevoza do destinacije. Ti stroški so po mnenju anketirancev v Ljubljani primerljivi ali nekoliko višji kot v ostalih destinacijah, kjer sicer potekajo njihovi kongresi.
5. Največje rezerve pri ustvarjanju dodatne potrošnje kongresnih gostov imamo na področju stroškov za kulturo, prevoze na destinaciji, zabavo, po in pred-kongresne izlete ter osebne izdatke in nakupe.

Splošno zadovoljstvo z obiskom Ljubljane

1. Velika večina udeležencev (99,0%) bi se na destinacijo ponovno vrnila in se zanima za dogodke v regiji.
2. Večina kongresnih gostov ocenjuje kongres, ki so se ga udeležili, “v skladu s pričakovanji”, veliko pa celo kot “boljši od pričakovanj” (47,59 %).
3. Tri najpomembnejše prednosti Ljubljane po lestvici od 1 do 5, kjer 5 predstavlja najvišjo oceno, so občutek varnosti na destinaciji (4,73), kongresno osebje (4,63) ter čistoča in urejenost (4,61) Ljubljane. Sledi pa prijaznost in gostoljubnost lokalnih prebivalcev z oceno 4,58.
4. Udeleženci so malce nižje, a še vedno višje od povprečja, ocenili kakovost namestitve (4,28), kongresno prizorišče (4,27), dostopnost destinacije (4,21), lokalno kulinariko (4,24) in razmerje med kvaliteto in ceno (4,21).
5. Udeleženci v anketi so kot segmenta, ki sta sicer všečna, a potrebna nekoliko izboljšav, izpostavili nakupovanje (3,70) in zabavo (3,94).

V pripravi je tudi digitalna brošura s povzetki raziskave v slovenskem in angleškem jeziku, ki bo kmalu na voljo na naši spletni strani www.meetinljubljana.com.