Mednarodna statistika združenja ICCA za leto 2016 – odlična uvrstitev Ljubljane

Ta raziskava poda delni vpogled v trg mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj, saj zaradi kriterijev vanjo ni moč uvrstiti vseh mednarodnih dogodkov, ki se dejansko odvijajo v destinacijah. Prav tako ne zajema korporativnih oziroma gospodarsko-podjetniških ter medvladnih srečanj in motivacijskih potovanj, ki so tudi pomemben del kongresne industrije. Ne nazadnje pa je rezultat delno odvisen tudi od uspešnosti kongresnih uradov in drugih članov ICCA pri zbiranju podatkov, zaradi česar je potrebno te statistične izsledke interpretirati z določeno distanco. Vendar pa ICCA objavlja edino statistično poročilo v kongresnem segmentu z več kot 50-letno zgodovino zajemanja podatkov na osnovi istih kriterijev: upoštevajo se srečanja mednarodnih znanstveno strokovnih združenj z vsaj 50 udeležencev, ki rotirajo med vsaj 3 državami in se redno prirejajo (enkratni dogodki odpadejo). To omogoča konsistentno primerjavo kongresnih destinacij v svetovnem merilu.

Globalni pregled za leto 2016

Leta 2016 je v svetovnem merilu potekalo 12.212 dogodkov – 136 več kot leta 2015, kar predstavlja rekordno število dogodkov vse od leta 1962, za katero je ICCA prvič zbrala podatke. Med leti 2007 in 2016 se je število dogodkov v svetovnem merilu podvojilo; od približno 6.000 zabeleženih mednarodnih srečanj iz segmenta združenj leta 2006 do več kot 12.000 dogodkov leta 2016 – gre za trend eksponentne rasti, ki se kaže že vseh zadnjih pet desetletij.

Med mestnimi destinacijami leta 2016 prvo pozicijo s 196 dogodki zaseda Pariz, ki je bil najvišje uvrščena destinacija že leta 2014. V »Top 5« sodijo še Dunaj, Barcelona, London in Berlin - ista skupina mest, kot že lani, čeprav je bil takrat vrstni red nekoliko drugačen, z nemško prestolnico na vrhu. Prvo neevropsko mesto je Singapur na 6. mestu, do 10. mesta pa sledijo še Madrid, Amsterdam, Lizbona in Seul.

Med državami prednjačijo Združene države Amerike z 934 zabeleženimi dogodki, sledi Nemčija s 689, Združeno kraljestvo s 582, za njima pa Francija in Španija. Zanimivo je, da lestvico prvih desetih destinacij z manjšimi spremembami sestavljajo iste države kot prejšnje leto, Evropa pa ostaja vodilna celina v segmentu znanstveno-strokovnih srečanj, saj se tu v letu 2016 odvilo 53.6% vseh evidentiranih kongresov v statistiki ICCA.

V raziskavi je bilo v svetovnem merilu poimensko navedenih 115 držav in 435 mest z vsaj 5 beleženih dogodkov. Največ kongresov se je odvilo v oktobru, septembru, juniju in maju, kar je že ustaljeno.

Predsednik ICCA Martin Sirk je ob objavi prvih izsledkov v sporočilu za javnost izpostavil spremembe, ki obravnavajo dogajanje na globalnem trgu, predvsem hiter razvoj informacijske tehnologije in ekonomije znanja, ki se pospešeno odraža tudi na dinamiki industrije srečanj.

Kako sta se odrezali Slovenija in Ljubljana?

Slovenija se je s 73 dogodki uvrstila na 44. mesto na svetovni lestvici (v l. 2015 je bila s 65 dogodki 46.). Tik nad nami sta se plasirali Hrvaška (75 dogodkov) ter Rusija (76 dogodkov). Takoj za nami so se uvrstile Romunija in Urugvaj (69), Nova Zelandija (67) ter Srbija in Filipini (66 dogodkov). Če pogledamo evropsko lestvico, Slovenija zaseda 23. mesto.

Ljubljana je v primerjavi z lanskim letom, ko se je s 44 dogodki uvrstila na 64. mesto, vidno poskočila navzgor po svetovni lestvici, saj si s 54 dogodki deli odlično 47. mesto z Hamburgom. Tik nad nami so destinacije, kot Washington DC (57), Melbourne in Kjoto (58) ter Milano (69 dogodkov). Takoj za Ljubljano najdemo Dubaj (52), Glasgow (51) ter Beograd (50 dogodkov), medtem ko je Zagreb s 34 dogodki na 81. mestu. V evropskem merilu Ljubljana zaseda 25. mesto.

Pomembno se nam zdi dodati še nekatere druge podatke, ki dodatno osvetlijo rezultate - ocenjeno število kongresnih udeležencev v našem mestu na osnovi statistike ICCA v letu 2016 je 12,338, medtem ko jih je leto prej bilo 9,621. Ljubljana se odreže odlično tudi, ko jo primerjamo z mesti primerljivih velikosti, na primer Zagrebom, Gradcem in Salzburgom – vsa tri mesta dosegajo izrazito nižje rezultate v kategoriji števila kongresnih udeležencev v destinaciji (Zagreb – 5,309, Gradec 4,813 in Salzburg 3,227). Podobno je v kategoriji velikosti dogodkov, kjer Ljubljana prednjači pred istimi tremi konkurenti v številu dogodkov z 50-149 udeleženci, 150-249, 250-499, 500-999, 1000-1999.

Ljubljana je dosegla uvrstitev na rep skupine »Top 50« že v letu 2011, vendar je takrat za to zadostovalo »le« 37 dogodkov, kar lepo ponazori dejstvo, da v kongresni segment vstopa vse več destinacij povečuje in zaostruje konkurenco v svetovnem merilu.

Ob spodbudnih napovedih za kongresno leto 2018 in naprej lahko ocenimo, da tako Ljubljana kot Slovenija beležita pozitivne rezultate tudi na osnovi večletnega povečanja trženjskih projektov ključnih deležnikov, ki so aktivni pri pridobivanju mednarodnih kongresnih prireditev v segmentu združenj ter vseh partnerjev, ki so vložili veliko energije in sredstev v povečanje prepoznavnosti Ljubljane in Slovenije kot kongresne destinacije. Lahko bi našteli še druge dejavnike, kot so odmevne mednarodne nagrade in priznanja, med katerimi najbolj izstopa Ljubljana – Zelena prestolnice Evrope 2016, kakor tudi aktivno vlogo slovenskih strokovnjakov in znanstvenikov v mednarodnih združenjih, ob tem pa še razvoj kongresnih produktov, vlaganja v hotelsko industrijo in vse bolj privlačno turistično ponudbo. Skratka, povzetek leta 2016 nam je v veliko veselje in spodbudo, da s skupnimi močmi v prihodnosti dosežemo še več.