Mednarodna kongresna statistika združenja ICCA za leto 2017

Gre za edino tovrstno vsakoletno statistično poročilo v kongresnem segmentu, ki ima več kot 50-letno zgodovino zajemanja podatkov. Ti temeljijo na naslednjih kriterijih: upoštevajo se srečanja mednarodnih znanstveno strokovnih združenj z vsaj 50 udeležencev, ki rotirajo med vsaj 3 državami in se prirejajo na redni osnovi. To sicer omogoča konsistentno primerjavo kongresnih destinacij v svetovnem merilu in podaja vpogled v trg mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj, specifičnost kriterijev pa po drugi strani predstavlja tudi določene omejitve, zaradi katerih je rezultate ključno obravnavati z določene razdalje: zaradi kriterijev vanjo namreč ni moč uvrstiti vseh mednarodnih dogodkov, ki se dejansko odvijajo v destinacijah. Raziskava prav tako ne zajema korporativnih oziroma gospodarsko-podjetniških ter medvladnih srečanj in motivacijskih potovanj, ki predstavljajo pomemben del svetovne industrije srečanj.

Globalni pregled za 2017

V letu 2017 je v svetovnem merilu potekalo rekordno število dogodkov 12.558 - 346 dogodkov več kot lani, kar predstavlja rekordno število dogodkov vse od leta 1962, za katero je ICCA prvič zbirala podatke.

Med mestnimi destinacijami leta 2017 je prvo mesto prvič po letu 2004 pozicijo s 195 dogodki prevzela Barcelona. Pariz, ki je bil najvišje uvrščena destinacija lani in že leta 2014, je zasedel drugo mesto s 190 dogodki. Prvih 5 pozicij sicer ponovno pripada istim mestom kot leta 2016, poleg omenjenih dveh top 5 sestavljajo še Dunaj, Berlin in London. Prvo neevropsko mesto je - tako kot lani - Singapur na 6. mestu, do 10. mesta pa si sledijo še Madrid, Praga, Lizbona in Seul.

Med državami so ponovno slavile Združene države Amerike z 941 zabeleženimi dogodki (7 dogodkov več kot lani), sledijo Nemčija s 682, Združeno kraljestvo s 592, Španija in Italija. Do 10. mesta se zvrstijo še Francija, Kitajska, Japonska, Kanada in Nizozemska. Tudi tokrat Evropa ostaja vodilna celina v segmentu znanstveno-strokovnih srečanj s 53,6 % vseh zabeleženih srečanj. Največ kongresov se je odvilo v oktobru, septembru, juniju in maju, kar je že ustaljena praksa.

Martin Sirk, predsednik ICCA, je letošnje rezultate komentiral takole:

"V časih globalne negotovosti je rast števila srečanj strokovno-znanstvenih združenj nekakšna anomalija, vendar nas to ne bi smelo presenetiti. Še vedno smo v obdobju revolucionarnih sprememb v smislu znanstvenega in tehnološkega napredka, ki preoblikujejo tradicionalna združenja, kot so tista na področjih medicine in gospodarstva. Tovrstne skupnosti se morajo v intenzivnih obdobjih novih znanj in informacij redno srečevati – in to ne samo na tradicionalnih in uveljavljenih oblikah dogodkov, temveč tudi na novih srečanjih, ki so bil izumljena, da služijo novim akademskim področjem ali pa da bi dosegla nova občinstva. To so izzivi, za katere verjamemo, da bodo razvoj tega segment srečanj spodbujali tudi v prihodnjih letih."

Kako sta se odrezali Slovenija in Ljubljana

Letos si Slovenija z 68 dogodki deli 45. mesto skupaj z Estonijo (lani je Slovenija zasedala 44. mesto s 73. dogodki). Nad nami so se zvrstile države , ko so na primer Združeni Arabski Emirati in Romunija (70 zabeleženih dogodkov), Srbija ( 71 dogodkov), Rusija (87 dogodkov), za nami pa Vietnam s 64 dogodki, Turčija (57 dogodkov) in Litva (47 dogodkov). Na evropski lestvici Slovenija zaseda 24. mesto.

Ljubljana je z 44. dogodki letos dosegla 56. mesto skupaj z Zagrebom, kar je nekoliko slabše kot lani, ko smo s 54 dogodki pristali na 47. mestu. Tik nad nami so se letos zvrstile destinacije, kot so Krakov (45 dogodkov) ter Talin in Munich (46 dogodkov); za nami pa Göteborg (41), Firence (40 dogodkov) in Bukarešta (39 dogodkov). V evropskem merilu Ljubljana zaseda 28. mesto.

Letošnji blažji padec uvrstitev tako Slovenije kot Ljubljane lahko vsaj delno pripišemo že omenjeni specifičnosti kriterijev, ki jim sledi ICCA, in dejstvu, da določen tip srečanj (na primer medvladna in korporativna srečanja) iz statistike preprosto izpadejo, kar je ena izmed omejitev tovrstnega načina zbiranja podatkov. Določena stopnja nihanja od leta do leta je posledično značilna za vse svetovne destinacije. To hkrati pomeni tudi, da je velikost srečanj in dogodkov v posameznem letu lahko v destinaciji celo rekordna, vendar se to ne bo nujno izražalo na rezultatih lestvice ICCA.

Ljubljana in Slovenija sicer že vrsto let beležita pozitivne rezultate; za to se lahko zahvalimo večletnemu povečanju trženjskih projektov ključnih deležnikov v destinaciji, ki so aktivni pri pridobivanju mednarodnih kongresnih prireditev v segmentu združenj ter tudi vseh drugih partnerjev, ki vlagajo velika sredstva in energijo v povečevanje prepoznavnosti Ljubljane in Slovenije kot kongresne destinacije.

Izpostaviti je treba tudi številne prestižne nagrade, ki sta jih Ljubljana in Slovenija prejeli v zadnjih letih ter dosežke slovenske znanosti in pomembnih vlog, ki jih slovenski strokovnjak zasedajo v mednarodnih združenjih. Leto 2018 bo za Ljubljano v vseh pogledih rekordno kongresno leto; skupaj s kontinuiranim in premišljenim razvojem kongresnih produktov, povečanimi vlaganji v hotelsko industrijo in vse bolj privlačno splošno turistično ponudbo, se nam za prihodnost kongresne industrije v destinaciji tako zagotovo ni treba bati.