Ljubljančani imajo do turizma pozitiven odnos
2. nov. 2017
Predstavljamo rezultate raziskave o odnosu meščanov do turizma, ki kaže, da je ta pozitiven.
Ključne ugotovitve raziskave so, da je odnos Ljubljančanov do turizma pozitiven, saj jih 91% meni, da njegov razvoj prispeva k razvoju Ljubljane. 53 % Ljubljančanov je prepričanih, da ima skupnost od njega koristi, 32 % pa da povečanje števila turistov pomaga pri razvoju lokalnega gospodarstva. 72 % Ljubljančanov se tudi vsaj delno strinja s trditvami, da so nakupovanje, restavracije in možnost za zabavo boljši zaradi turizma, 66 % pa se strinja, da razvoj turizma prispeva k boljši kakovosti življenja v Ljubljani in da je ponudba lokalne hrane v restavracijah v Ljubljani dobra.
Kar petine Ljubljančanov v mestnem jedru ne moti nič. Desetina Ljubljančanov in desetina prebivalcev mestnega jedra tako kot v lanskem letu navaja kot možen moteč element turizma število turistov. Kot glavni vzrok navajajo gnečo, zaradi katere je njihovo gibanje omejeno, sledijo obnašanje turistov (hrup, odpadki, povzročanje škode) in prilagajanje ponudbe ali cen turistom, izguba identitete mesta in njenih prebivalcev ter zmanjšanje kakovosti bivanja. Oddajanje stanovanj preko Airbnb je zmotilo 7 % prebivalcev Ljubljane. Med predlogi tistih, ki jih število turistov moti, se pojavljata predvsem omejevanje števila turistov ter preusmeritev turizma na dele Ljubljane, ki so manj obiskani, ter v preostale kraje po Sloveniji.
Tretjina Ljubljančanov v mestnem jedru ničesar ne pogreša, kar je značilno boljši rezultat, kot v letu 2016. Preostali Ljubljančani v mestnem jedru pogrešajo več dogajanja (15 %), več zelenih površin (14 %), manj prometa (11 %) in trgovin (11 %). Med redkeje navedenimi elementi, ki jih pogrešajo, so parkirna mesta (7 %), kulinarika, bifeji in lokali (5 %), mir (3 %) ter ustreznejši odpiralni časi (3 %). Prebivalci mestnega jedra v manjši meri kot Ljubljančani na splošno pogrešajo dogajanje, zabavo in prireditve, zelene površine, klopi in wc, želeli pa bi si več trgovin, parkirnih mest in miru.
Na splošno dobre štiri desetine Ljubljančanov meni, da ima turizem na značilnosti in lokalno identiteto, kulturo in dediščino mesta Ljubljane velik in pozitiven vpliv, vendar pa enako trdi manj kot tretjina prebivalcev mestnega jedra. Ne glede na del Ljubljane, v katerem živijo, približno eden od desetih navede, da je vpliv turizma slab. Približno desetina jih omeni, da turizem vpliva tudi na razvoj in urejenost mesta, na večjo prepoznavnost ter količino dogajanja in življenja.
Kot všečne elemente mestnega jedra so Ljubljančani najpogosteje navedli infrastrukturo (33 %), zaprtost jedra za promet (27 %), pestro dogajanje (27 %), urejenost in čistočo (24 %). Sledijo kulinarika z bifeji in lokali (18 %), narava, zeleno mesto in Ljubljanica (14 %) ter stare in zgodovinske stavbe (12 %).
Raziskava je pokazala tudi, da je polovica Ljubljančanov dobro informirana o ponudbi dogodkov v mestnem središču, medtem ko je delež teh med prebivalci mestnega jedra večji, saj je takih skoraj tri četrtine. Glavni viri informiranja so spletne strani in družbena omrežja ter prijatelji. Približno tretjina se informira preko klasičnih medijev (časopisi, revije, televizija, radio), poznajo tudi publikacijo Kam, a jo zgolj desetina uporablja kot vir informiranja. Dve tretjini prebivalcev mestnega jedra poznata spletno stran Turizem Ljubljana in znamko Visit Ljubljana. Kot del ponudbe pa je izrazito prepoznavno predvsem električno vozilo Kavalir.
Dobra tretjina meščanov je zadovoljnih z vključenostjo lokalnega prebivalstva pri razvoju turizma in z dejstvom, da se pri načrtovanju turizma v Ljubljani upošteva kakovost življenja občanov.
Na Mestni občini Ljubljana se zavedamo izjemnega pomena sobivanja meščanov in obiskovalcev, kar je v skladu s strategijo trajnostnega razvoja turizma. Turizem Ljubljana bo zato za prebivalce centra mesta organiziral niz delavnic, kjer bodo izmenjali mnenja in skupaj iskali odgovore na izzive v prihodnosti.
O raziskavi
Raziskavo je drugo leto zapored po naročilu Turizma Ljubljana izvedlo podjetje Valicon. Izvedena je bila na enako velikem vzorcu splošne populacije prebivalcev Ljubljane kot raziskava, opravljena v preteklem letu, kar omogoča primerljivost rezultatov. Anketiranje je potekalo v dveh tedenskih sklopih med 17. julijem in 13. avgustom 2017 na splošni populaciji prebivalcev Ljubljane v starosti 15 do 75 let.
Vir: www.ljubljana.si