Konferenca o raziskovanju v oglaševanju kmalu v Ljubljani

Namenite nam nekaj besed o svojih profesionalnih izkušnjah in kakšna je bila vaša pot do njih.

Sem redna profesorica za področje trženja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, od 2013 tudi prodekanja za znanstveno-raziskovalno delo in doktorski študij. Po univerzitetni diplomi na Ekonomski fakulteti sem najprej pridobivala praktične izkušnje v marketingu v Nemčiji, od koder sem se vrnila v Ljubljano, na podiplomski in doktorski študij. Del doktorskega študija sem opravljala kot Fulbrightova štipendistka na Northwestern University v Chicagu v ZDA. Na Ekonomski fakulteti predavam Trženjsko komuniciranje na dodiplomski stopnji in Oglaševanje, Analizo za trženjsko odločanje ter Trženje za managerje na podiplomski stopnji študija. Sem tudi gostujoča profesorica na Univerzah na Dunaju, v Zagrebu in na Reki.

Kaj je bilo tisto, zaradi česar ste si izbrali področje marketinga?

Zanimalo me je, kako deluje oglaševanje in trženjsko komuniciranje; boljše razumevanje vedenja porabnikov in odločevalcev v marketingu mi še vedno predstavlja dovolj velik izziv. Marketing oz. trženje vidim kot del problema, hkrati pa tudi kot del rešitve: na podlagi trženjskih znanj je porabnike mogoče usmerjati v bolj zdravo vedenje, prehranjevanje, gibanje in v skrb za naravno ter družbeno okolje. Zato me na področju marketinga posebej zanima marketinška odgovornost do ekonomskega, naravnega in družbenega okolja ter trajnostno naravnano trženje.

Kako pa vas je pot peljala v profesorske vode?

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so me po univerzitetnem študiju in v času, ko sem nabirala praktične izkušnje v Nemčiji, povabili k sodelovanju. Zaposlila sem se kot asistentka, že zgodaj sem bila vključena v raziskovalne projekte in ugotovila, da me delo v univerzitetnem okolju zanima. Potem sem doktorirala, sledil je razvoj novih predmetov, mentoriranje, sodelovanje s kolegi iz tujine in študijsko bivanje na Dunaju. Profesorsko delo me še vedno veseli. Rada delam z novimi generacijami bodočih tržnikov, odkrivam odgovore na vedno nova vprašanja in hkrati poskušam bolje razumeti porabnike in odločevalce v marketingu.

Kako bi ocenili marketinško stroko v Sloveniji – na katerem področju znotraj marketinga se lahko primerjamo z drugimi državami in na katerem smo morda celo v ospredju?

To je precej široko vprašanje, marketinška stroka namreč pokriva veliko aktivnosti, institucij in procesov, skozi katere se oblikujejo, komunicirajo in menjujejo vrednosti za porabnike in družbo v celoti. Marketinška stroka v Sloveniji si na vrsti področij zasluži dobro oceno, npr. v hitrosti spremljanja novih trendov in na taktičnem področju, hkrati pa ima še veliko prostora za izboljšave, zlasti na strateškem področju, pri opredeljevanju ciljnih trgov, ciljanju in pozicioniranju. Raven marketinškega znanja pri ključnih akterjih se je v zadnjem desetletju izboljšala, hkrati pa se je stroka precej spremenila in pomladila. V svetovnem merilu se srečuje z izzivi večje odgovornosti za doseganje rezultatov na podlagi vlaganj v marketing, digitalizacije in vključevanja porabnikov v razvoj novih izdelkov. Lahko rečem, da smo na področju trženjskega in korporativnega komuniciranja tako z vidika praktikov marketinga in oglaševanja kot z vidika akademske stroke v primerjavi z drugimi državami precej prodorni.

V juniju 2016 na Ekonomski fakulteti organizirate mednarodno konferenco ICORIA 2016. Kakšna je vaša vloga?

Na konferenci sem v vlogi vodje konference, vodim programski in organizacijski odbor konference. ICORIA je mednarodna konferenca o raziskovanju v oglaševanju. Letošnja konferenca, ki jo organiziramo v Ljubljani, nosi naslov “Izzivi v dobi (ne)vpletenosti” (“Challenges in an age of (dis)engagement”). Doba (ne)vpletenosti je doba angažiranosti in zavzetosti akterjev na eni strani, na drugi strani pa njihove nezainteresiranosti in nezavezanosti. Iz tega se poraja vrsta izzivov, ki se jih loteva več kot 130 udeležencev konference skozi prispevke, ki jih bodo prišli predstavit v Ljubljano.

Na kakšen način ste pridobili dogodek za Ljubljano? Je imela destinacija še konkurenco?

Za organizacijo konference smo konkurirali dve leti nazaj, ko je bila konferenca organizirana v Amsterdamu. Lanska konferenca je bila v Londonu, ko je bila tudi s strani organizacije European Advertising Academy sprejeta odločitev, da konferenca v 2016 pride v Ljubljano. Gre za znak zaupanja in za potrditev, da smo na tem področju dovolj vidni in prepoznavni, da nam gre zaupati organizacijo in izvedbo mednarodne konference.

Slišali smo, da ste na eni od prejšnjih konferenc vi osebno prejeli prav posebno nagrado?

Na konferenci v Amsterdamu sva s soavtorico Majo Arslanagić Kalajdžić, ki je doktorirala na Ekonomski fakulteti, dobili nagrado za najboljši članek konference.

S kakšnimi izzivi se soočate pri organizaciji mednarodnega dogodka ICORIA 2016?

Organizacija takšnega mednarodnega dogodka je velik zalogaj in vesela sem, da imam kolege in sodelavce, ki sodelujejo pri organizaciji, ter podporo s strani Ekonomske fakultete, profesionalnih združenj in poslovne skupnosti ter Ljubljane kot destinacije. Vsi prispevki, ki bodo predstavljeni na konferenci, so bili izbrani na podlagi recenzije (vsak članek sta recenzirala po dva recenzenta brez informacije o avtorju članka), kar zagotavlja večjo kakovost izbranih prispevkov. Prispevke je bilo potrebno razporediti v smiselne sekcije in poiskati vodje sekcij – skupaj je v programu več kot 30 sekcij. Posebej poteka izbor najboljšega članka konference. Dogovoriti se je bilo potrebno tudi za sekcijo, kjer se bodo predstavili uredniki vodilnih mednarodnih revij s področja oglaševanja, ter uskladiti srečanja, ki bodo potekali vzporedno s konferenco za mednarodno združenje za oglaševanje (EAA). V program konference smo vključili dva ključna govornika, Jureta Apiha in Davorja Bruketo, ki bosta predstavila oglaševanje v našem prostoru: od kod prihajamo in kje smo v tem trenutku. Posebej organizacija vključuje tudi rezervacije prostora za slavnostno večerjo, organizacijo prevozov, podporo pri pridobivanju vstopnih dovoljenj za državljane nekaterih držav, medijsko pokrivanje (prek spletnih medijev – FB in Twitterja kot ICORIA 2016, e-novic za člane združenja in spletnih strani konference) in še in še. Do konference nas čaka še precej dela z zaključevanjem programa in pripravo gradiv za udeležence.

Bi želeli še kaj povedati našim bralcem?

Glavni motiv za organizacijo takšne konference je postavljanje države/univerze/raziskovalcev na raziskovalni zemljevid in povezovanje v raziskovalne mreže. Gre tudi za predstavitev slovenske države in mesta udeležencem konference, ki bodo morda kasneje prišli ponovno s svojimi družinami. Za organizacijo gre ogromno časa, vendar so izkušnje in izmenjave z raziskovalci iz mednarodnega okolja neprecenljive. Moja družina ceni tudi to, da tokrat kljub mednarodni konferenci ostajam doma, v domačem krogu.