Dr. Miro Haček, podpredsednik Srednjeevropskega politološkega združenja (CEPSA)

1. Ali nam lahko na kratko opišete svoje profesionalne izkušnje in pot, ki vas je pripeljala do njih?

Sem redni profesor za področje političnih znanosti na Fakulteti za družbene vede (FDV), v obdobju od 2013 do 2015 sem bil tudi prodekan za mednarodno sodelovanje, od 2012 naprej pa sem podpredsednik Srednjeevropske politološke asociacije CEPSA, ki združuje osem držav Srednje Evrope. Lahko rečem, da je bila moja pot do profesure precej hitra, saj sem doktoriral leta 2004, vendar sem se že pred tem zavezal – kljub oviram, ki so nenehno postavljane - h kvalitetnemu in dokaj obsežnemu raziskovalnemu delu, kar je rezultiralo v dokaj obsežemu naboru publikacij pri prestižnih tujih in tudi domačih založbah.

2. Kaj je bilo tisto zaradi česar ste si izbrali področje političnih znanosti?

To je dobro vprašanje, ki si ga tudi sam pogosto zastavim. Končal sem namreč eno najboljših naravoslovnih matematičnih gimnazij v Sloveniji, II. gimnazijo v Mariboru, pa tudi sicer me je poleg zgodovine vedno zanimalo predvsem naravoslovje in matematika. Sem pa najstniška leta preživel tudi ob spremljanju slovenskega osamosvajanja in izgradnje lastne države, in najbrž je to tisti trenutek, ki je ki je v meni vzbudil zanimanje za politiko in politično znanost in pretehtal pri odločitvi za vpis na FDV, čeprav bi se lahko dejansko vpisal in bil sprejet na katerokoli fakulteto.

3. Kako bi ocenili stroko političnih znanosti v Sloveniji?

Slovenska politologija je v primerjavi s politologijo v ostalih srednjeevropskih državah precej drugačna, tako v pozitivnem smislu, torej v smislu kvalitete in obsega raziskovalnega in publicističnega opusa, kot tudi v negativnem smislu, torej v smislu zaprtosti v majhna omrežja, ki pogosto preprečujejo nadaljnji nujen razvoj in prepotrebno mednarodno sodelovanje.

4. V juniju 2016 na Fakulteti za družbene vede organizirate mednarodno konferenco CEPSA 2016. Kakšna je vaša vloga?

Od leta 2012 naprej sem podpredsednik CEPSA, in že takrat je bilo jasno, da v sistemu rotacije letnih konferenc med osmimi državami članicami združenja CEPSA tudi Sloveniji ne uide organizacije ene od letnih konferenc. V letu 2015 smo prijavili naš interes po organizaciji in bilo je odločeno, da bo letna konferenca asociacije junija 2016 v Ljubljani, izvedena skupaj s tradicionalnimi slovenskimi politološkimi dnevi. Sem glavni organizator obeh konferenc, najbrž že zaradi funkcije v CEPSA, pa tudi dolgoletnih izkušenj pri vodenju nacionalne politološke asociacije.

5. Na kakšen način ste pridobili dogodek za Ljubljano? Je imela destinacija še kakšno konkurenco?

Konferenca je bila dodeljena Ljubljani septembra 2015 na letnem srečanju CEPSA v Vilniusu, hkrati smo obravnavali še Madžarsko kandidaturo, vendar je bilo odločeno, da bo letna konferenca na Madžarskem prihodnje leto, 2017.

6. S kakšnimi izzivi ste se in se še soočate pri organizaciji mednarodnega dogodka CEPSA 2016?

Predvsem s proračunskimi, živimo namreč v državi, ki ji ni mar za znanosti in še manj za mednarodne znanstvene dogodke. Do pred nekaj let je Javna agencija za raziskovalno dejavnost sicer vsako leto izvedla razpis, s katerim je pomembno podprla organizacijo nekaj najboljših znanstvenih konferenc v Sloveniji, potem pa se je zaradi proračunskih rezov, s katerimi je bila žal zaradi kratkovidne politike več slovenskih vlad soočena, morala odločiti in nekatere razpise opustiti, žal je bil med njimi tudi ta. In ta odločitev ima seveda izjemno negativne posledice pri organizaciji tako nacionalnih kot še posebej mednarodnih znanstvenih dogodkov, kot je tudi letna konferenca CEPSA, saj ni nobenega finančnega vira, ki bi pokrival vsaj osnovne stroške.

Za informacije o konferenčnih kapacitetah Fakultete za družbene vede in kako vam lahko Kongresni urad Ljubljana pomaga pri organizaciji dogodkov, si lahko ogledate na naši spletni strani.