Velika planina

Velika planina je eno redkih še delujočih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi. Na njej se lahko še danes srečate s tradicionalno kulturo tamkajšnjih pastirjev. Ta slikovita planota v Kamniško-Savinjskih Alpah slovi tudi po izjemni naravni lepoti in je prepredena s številnimi pohodnimi potmi. Njeno podobo zaznamujejo razsežni pašniki ter številne kraške značilnosti kot so vrtače in kotline.

Na Veliko planino vse dni v letu vozi nihalka. Spodnja postaja nihalke je v Dolini Kamniške Bistrice, ob Kampu Alpe, zgornja pa na Šimnovcu, v bližini Okrepčevalnice Skodla.

Nanjo se lahko povzpnete tudi peš, po vrsti priljubljenih planinskih poti. Velika planina je priljubljen izletniški cilj predvsem poleti, čudovita pa je tudi pozimi, ko je zasnežena.

Pastirsko naselje

Pastirji na Veliki Planini odženejo krave na planoto sredi junija, nato pa toplejše mesece preživijo ob skrbi za živino. . Bivajo v značilnih »pastirskih bajtah«, ki so pokrite z značilnimi smrekovimi skodlami. V pastirskem naselju lahko obiščete muzejsko zbirko v Preskarjevi bajti (odprto od junija do septembra). V pastirskih domačijah lahko občasno kupite mlečne izdelke, med njimi znameniti sir trnič. Med znamenitostmi naselja je tudi kapela Marije Snežne.

Kulinarična ponudba

Na Veliki planini lahko poskusite tradicionalno pastirsko malico - kislo mleko in žgance. Gostišče Zeleni Rob, ki je izhodišče za sprehode do pastirskega naselja, je znano po odličnih sirovih štrukljih. Izbiro planinskih jedi, še posebej enolončnic, ponujajo tudi Domžalski, Jarški in Črnuški dom na Mali Planini ter Dom na Kisovcu.

Izhodišča planinskih poti na Veliko planino:

• Kranjski rak: 2 uri 10 min, 660 metrov višinske razlike.
• Kraljev hrib (Dolina Kamniške Bistrice): 3 ure, 1126 metrov višinske razlike.
• Stahovica (čez Sv. Primož): 3 ure 40 min, 1275 metrov višinske razlike.