Z zeleno zgodbo so znižali stroške poslovanja in si zagotovili odmevnejšo promocijo

O razvoju v najbolj urbani in zeleni hotel v središču Ljubljane, kot se (upravičeno) predstavlja hotel, smo se pogovarjali z njegovo direktorico Uršo Malovrh.

Ko ste leta 2014 prevzeli mesto direktorice hotela, ste se lotili temeljite vsebinske prenove hotela – iz hotela z najmanj zvezdicami v središču Ljubljane v najbolj urbani in zeleni mestni hotel. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za tako temeljito spremembo?

Preden sem prevzela mesto direktorice, sem bila v hotelu že skoraj deset let. Dalj časa smo že razmišljali o novi zgodbi, s katero bi presegli tipičen značaj mestnih hotelov, se pravi, osredotočenost na lokacijo in cene ter na goste, ki prespijo največ dva dni. Razmišljali smo o zgodbi, s katero bi bili drugačni od konkurence. V tem času so postajala v slovenskem turizmu čedalje pomembnejša in vidnejša prizadevanja za trajnostni razvoj, tudi v Ljubljani, ki je kandidirala za Zeleno prestolnico Evrope 2016 (in to tudi postala). In to je bila zgodba, ki nam je bila najbliže, kot se je pokazalo, ko smo k iskanju novih hotelskih vsebin povabili zaposlene; veliko jih je predlagalo, naj bomo prijaznejši do narave, ponujamo več domačih izdelkov, prispevamo k oživljanju dela mesta, kjer smo, Tabora, ne samo zaradi turistov, temveč predvsem zaradi tukajšnjih stanovalcev.

(Na začetku pogovora večja skupina starejših končuje jutranjo telovadbo na okrogli ploščadi ob hotelu; to so že pred leti ponudili v souporabo za izvajanje različnih dejavnosti, od joge do telovadbe ..., za goste hotela in domačine, s čimer so si jih želeli tesneje povezati, op. u.)

K preobrazbi ste pristopili postopoma, niste postavili vsega »na glavo« ...

Drugače se tudi ne bi mogli lotiti sprememb, ne z našo 12-nadstropno stavbo in 215 sobami. Najprej je bilo treba predstaviti novo zgodbo vsem zaposlenim, jim pojasniti, kako bo to vplivalo na poslovanje hotela, na njihovo delo. Želeli smo, da vsi razumejo, česa se lotevamo, in da to tudi ponotranjijo. Seveda tega ni mogoče doseči čez noč; trajalo je kakšne pol leta, da se je to zgodilo. (Za pridobitev certifikata Travelife Gold je moral hotel izpolniti nekaj več kot stopetdeset kriterijev, med njimi tudi na ravni socialnih vprašanj, kot so zadovoljstvo in pravice zaposlenih, op. u.) Kar zadeva skrb za okolje, smo začeli pri osnovah: prizadevanjih za zmanjšanje porabe vode – na pipe smo namestili perlatorje, kupili varčne ročke za tuširanje, kotličke za varčnejše splakovanje vode ... Vse to, tudi celovito prenovo vseh sob, smo počeli postopoma, nekaj let.

Katere so (bile) ključne pozitivne posledice temeljite prenove hotela? Kaj predvsem je prinesla nova, zelena zgodba?

Poudarila bi velik preskok, ki se je zgodil v razmišljanju in delovanju vseh zaposlenih v hotelu; vsi smo se poistovetili z novo zgodbo hotela; postali smo ... mehkejši (nasmeh). Dela nismo dojemali več zgolj kot službo, vir zaslužka. Tako se je spremenilo tudi vzdušje med nami, postalo je prijetnejše. Zatem bi poudarila še zmanjšanje stroškov poslovanja. Seveda so bili začetni stroški prenove visoki, a smo del denarja, ki smo ga vložili vanjo, dobili nazaj, saj smo bili uspešni na razpisu za ponudnike, ki s(m)o se odločili za pridobitev trajnostnega certifikata. Perlatorji, varčne ročke za tuširanje, kotlički za varčnejše splakovanje vode ... so pripomogli k občutnemu zmanjšanju porabe vode: v prvem letu smo imeli ob prenovi tretjine sob že osem odstotkov manjšo porabo. Zmanjšali so se nam tudi stroški elektrike. Uvedli smo nov pristop k pospravljanju in čiščenju sob: v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo izvedli raziskavo med našimi gosti, s katero smo želeli ugotoviti, kako bi se odzvali, če jim sob ne bi pospravljali in čistili vsak dan, temveč le na njihovo izrecno prošnjo. Dotlej smo sobe pospravljali in čistili vsak dan, razen če so nam gostje sporočili, da ni treba; mi smo želeli doseči nasprotno. Raziskava je pokazala, da se okoli 70 odstotkov gostov strinja s tem. Tako že četrto leto vsem gostom ob prihodu pojasnimo, da nam je njihovo udobje še vedno najpomembnejše, da pa si tudi prizadevamo za okolju čim prijaznejše poslovanje. Njihov odziv na to je bil in ostaja dober. Tako smo poleg porabe vode zmanjšali tudi porabo čistil, elektrike ... Omenila bi še spremembe na ravni dogodkov, ki jih prirejajo pri nas: eno dvorano smo uredili z reciklirano opremo, v dogodke (tudi drugih prirediteljev) vključujemo gostinske ponudnike, ki ustvarjajo na temelju trajnosti. In pa seveda – čebele; bili smo prvi hotel v Sloveniji, ki je na strehi postavil panje, smo tudi del Čebelje poti v Ljubljani. Čebelja zgodba je zagotovo najprivlačnejši del naših zelenih prizadevanj. (Več o njej ob koncu intervjuja v kratkem pogovoru s čebelarjem Gorazdom Trušnovcem, ki skrbi za čebele na razgledni hotelski strehi, op. u.)

Ali spodbujate goste tudi k aktivnemu vključevanju v zeleno zgodbo hotela?

Spodbujamo jih k temu, da naj, če je to seveda mogoče, uporabljajo stopnice in ne dvigala. Da zapirajo okna, če so prižgali klimatsko napravo. Da ugašajo luči, ko odidejo iz sobe. Da ločujejo odpadke. Pred prihodom jim povemo, da so upravičeni do ugodnejše cene prenočevanja, če prispejo v hotel z javnim prevozom. Da bi jih spodbudili k bolj zelenemu preživljanju časa v Ljubljani oziroma Sloveniji, smo oblikovali projekt »Go and Active Green« (Pojdite in delujte zeleno): ustvarili smo dvodnevni paket za raziskovanje Ljubljane, peš ali z električnim kolesom, in z izletom na Bled z električnim avtomobilom, ter razvili aplikacijo, s katero merimo ogljični odtis vsakega gosta – od trenutka, ko se prijavi v hotel, do trenutka, ko se poslovi; upoštevamo tudi to, da popijejo kavo iz pravične trgovine, na primer ... In ko gostje v hotelu sprašujejo, kaj naj si ogledajo, dajemo prednost ponudnikom, ki se skladajo z našo, zeleno zgodbo.

Z zeleno zgodbo ste okrepili tudi promocijski učinek, postali ste prepoznavnejši?

Ko imaš zgodbo, ki se sklada z usmeritvijo države in mesta, v katerem jo razvijaš, si zanimivejši za turistične novinarje na študijskih turah, za goste, ki obiskujejo Slovenijo in Ljubljano pod okriljem Slovenske turistične organizacije in Turizma Ljubljana ter Mestne občine Ljubljana na splošno. S tem smo veliko pridobili na ravni promocije in prepoznavnosti v svetu. Pa tudi več gostov prihaja, ki jim je pomembno, da so del zelene zgodbe. Sicer je dejstvo, da ljudje večinoma niso pripravljeni plačati več zanjo, ne glede na to, da je trajnostni razvoj zadnja leta v ospredju svetovnega turizma, se pravi, da moramo imeti primerljive cene z drugimi trizvezdičnimi mestnimi hoteli. A vendarle izstopamo s svojo zgodbo in nas utegne marsikdo izbrati zaradi nje. Poleg tega smo s pridobitvijo certifikata vstopili v mrežo Travelife, ki povezuje nastanitve in turistične agencije, s čimer smo privabili nove goste. Vsa prizadevanja pa na koncu odtehta to, da so gostje navdušeni.

Kaj bi svetovali tistim, ki se še obotavljajo pri prehodu na (bolj) trajnosten način poslovanja oziroma pri odločitvi za pridobitev zelenih certifikatov?

Najprej moraš resnično verjeti v to zgodbo, saj pomeni zelo velik poseg v ustaljeno poslovanje. Spremembe zahtevajo veliko časa in dela. A se obrestuje: ne nazadnje smo zmanjšali stroške poslovanja in si zagotovili odmevnejšo promocijo, z njo pa nove goste in večji prihodek. Sprememba se torej splača že samo s poslovnega vidika. In če si človek, ki mu je pomembno, da živi po načelih trajnosti, ti to daje tudi izjemno zadovoljstvo. Poleg tega peljemo zgodbo, ki bo aktualna tudi v prihodnje.

Kako zahteven pa je proces spremembe poslovne filozofije, kot ste ga ubrali vi?

Vsekakor potrebuješ človeka, ki se bo v začetni fazi – za pridobitev certifikata – nekaj časa ukvarjal bolj kot ne samo s tem. Mi smo potrebovali kakšne tri mesece, da smo pripravili vse potrebno za izpolnitev standardov, ki jih nalaga Travelife, še približno tri mesece, da smo jih implementirali, celoten proces – od odločitve za zeleno zgodbo do pridobitve certifikata – pa je trajal približno leto in pol. A če procesa ne ponotranjiš, če ti pomeni le dodatno delo, ga boš težko uspešno izpeljal.

Na koliko časa Travelife preverja upravičenost do certifikata?

Na dve leti. Sicer pa dobiš z vključitvijo v njegovo certifikacijsko shemo dostop do številnih predavanj, delavnic, torej do znanja, poleg tega te usmerjajo, učijo, kar nam je in nam še vedno pomaga pri razvoju zelene zgodbe.

Aktivno tudi sodelujete s Turizmom Ljubljana ...

Turizem Ljubljana nam je bil zelo v pomoč od vsega začetka in nam je še zdaj. Kaj je lepšega, da ima najlepše mesto na svetu, zeleno mesto, tudi zeleni hotel? Tudi mi se vključujemo v njegove projekte, kot so Borza lokalnih živil, Zelene nabavne verige, kulinarične zgodbe ... Težko bi sami obdelovali svoj vrtiček; z roko v roki je delo veliko laže – in uspešnejše.

Kako pa vi doživljate Ljubljano, osebno?

Veste, kako vedno predstavim Ljubljano? Tako romantična, pa čista, mirna ... Ne maram velikih mest, rada imam, da obvladujem mesto s kolesom, peš. Res je lepo.

Medena zgodba B&B Hotela Park Ljubljana

Čebele so za okolje, naravo in človeka, izjemno pomembne, poleg tega so nepogrešljiv del slovenske identitete – ne nazadnje so svetovni dan čebel, ki je 20. maja, razglasili prav na pobudo Slovenije. B&B Hotel Park Ljubljana je svojo zeleno zgodbo oplemenitil s panji in čebelami na strehi, s katere se odpira izjemen razgled na mesto in Alpe v njegovem ozadju. Hotel je tako tudi del Čebelje poti, ki jo je pred nekaj leti zasnovala Mestna občina Ljubljana, Turizem Ljubljana pa pripravlja vodene oglede po njej.

»Letos pričakujemo okoli šest do sedem kilogramov medu na panj, kar bo glede na spomladanske pozebo, sneg in dolgotrajen dež kar dobro, sicer pa pol manj kot lani,« pove Gorazd Trušnovec, predsednik ljubljanskega društva Urbani čebelar, ki skrbi za čebele na strehi B&B Hotela Park Ljubljana. Med, ki ga pridelajo, je večinoma gozdni, prevladujeta kostanj in lipa; od tod čebele namreč letijo na pašo na Grajski grič, Golovec in park Tivoli ter Rožnik. »Na pladnju imajo resnično bogat jedilnik, lahko bi rekel, á la carte,« v smehu pove čebelar. Na strehi so uredili tudi večji medovit vrt.

Na strehi hotela so začeli z dvema panjema, ki so jima kmalu dodali še dva, saj se je lokacija pokazala za izjemno; več jih ne bodo postavili, saj bi tako lahko obremenili okolje, pojasnjuje: »Treba je skrbeti za ravnovesje v naravi.«

Na razgledno streho vsak dan popeljejo goste, ki bi si želeli ogledati čebelnjake, srečajo se lahko tudi s čebelarjem. Sicer jih obiskujejo čebelarji, vrtčevske in šolajoče skupine, turistični novinarji ..., ki jih zanimata urbano čebelarjenje in dejstvo, da je lahko med, ki ga pridelajo čebele v središču prestolnice – vrhunski, kar dokazujejo tudi številne nagrade.