Raziskava o kongresnih gostih v Ljubljani, njihovih navadah in potrošnji v letu 2019

Raziskavo je izvedlo podjetje Toleranca Marketing po uveljavljeni metodologiji, ki omogoča objektivno primerjanje podatkov in je podlaga za različne kongresne politike in strateške usmeritve.

V raziskavo je bil zajet reprezentativen vzorec 385 udeležencev mednarodnih kongresov v lanskem letu: ESSM – 21th Congress of the European Society for Sexual Medicine, EFCCNa - European Federation of Critical Care Nursing Associations, EUROPD, 37th Annual Meeting of the Paediatric Infectious Diseases Society – ESPID 2019, 16th European Conference of International Association of Energy Economics in Symposium of the European Society of Clinical Chemistry.

Vseh udeležencev teh kongresov je bilo sicer 4650, kar pomeni, da je v anketo zajet reprezentativen vzorec 8,28 odstotka udeležencev. Anketirani udeleženci so bili iz 63 držav, kar je nekoliko več kot v raziskavi leta 2018 (60 držav).

Splošne značilnosti kongresnih gostov

Kongresni udeleženci so visoko izobraženi, saj je med njimi kar 79,4 odstotka takšnih s specializacijo, magisterijem ali doktoratom znanosti.

Glavnino udeležencev (73,88 odstotka) predstavljajo znanstveniki, stari od 30 do 59 let. Med njimi je najmočnejša starostna skupina od 30. do 39. leta (36,94 odstotka vseh anketirancev).

Večina udeležencev (61,8 odstotka) je zaposlenih v javnem sektorju (izobraževanje, znanost, zdravstvo in sociala), sledijo zasebni sektor (28,1 odstotka) in študenti (9,1 odstotka).

Aktivnih udeležencev kongresov (predavateljev, na primer) je bilo 38,1 odstotka.

Številni udeleženci (88,8 odstotka) so bili na kongresu v Sloveniji prvič.

Logistika in bivanje v destinaciji

Velika večina kongresnih gostov prihaja v Ljubljano z letalskimi prevozniki (77 odstotkov). Lani se je nekoliko zmanjšalo število udeležencev, ki so v Ljubljano pripotovali z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki (18 odstotkov). Zmanjšal se je tudi delež udeležencev, ki so v Ljubljano pripotovali z brniškega letališča. Ta je bil 71,2-odstoten, leto prej je bil 79-odstoten. Zmanjšanje je mogoče pripisati stečaju letalske družbe Adria Airways.

Glavnina udeležencev (86,49 odstotka) je v Ljubljani prenočevala dva- do petkrat; med njimi jih je bilo največ (34,55 odstotka), ki so prenočili štirikrat.

Povprečna dolžina bivanja vseh anketiranih kongresnih gostov je bila 2,84 dni (lani 2,97 dni).

V primerjavi z letom prej se je lani precej spremenila struktura nastanitev kongresnih gostov: povečal se je delež gostov, ki so bivali v hotelih (dobre tri četrtine) in v penzionih (7,3 odstotka). Zmanjšalo pa se je število udeležencev, ki so prespali v zasebnih nastanitvah, oglaševanih na platformi AirBnb (10-odstotni delež). Sprememba strukture nastanitev je posledica dejstva, da letošnji kongresi niso potekali v času najvišje zasedenosti hotelskih nastanitev.

Motivi udeležbe in podaljšanje bivanja

Kongresni gostje se po navadi udeležijo enega do dveh mednarodnih dogodkov na leto (55,6 odstotka).

Najpomembnejša motiva za udeležbo sta profesionalno izobraževanje in usposabljanje, pa tudi mreženje. Pri odločanju za udeležbo se jim zdi zelo pomemben dejavnik tudi dostopnost destinacije. Kot manj pomembna dejavnika pa so anketirani udeleženci navedli varnost in dodatno ponudbo destinacije.

Bivanje v destinaciji kongresa po navadi podaljša 27,5 odstotka anketiranih; bivanja ne podaljša 35,1 odstotka udeležencev.

Potrošnja kongresnih gostov

V času tridnevnega mednarodnega dogodka drugod po svetu so kongresni gostje lani v povprečju porabili 1509,33 evra (v letu 2018 1513,05 evra).

V času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani so kongresni gostje lani v povprečju porabili 1446 evrov (v letu 2018 1533 evrov). Večino, 65,98 odstotka vseh stroškov predstavljajo stroški kotizacije, prenočitev in prevoza do destinacije. Ti stroški so po mnenju anketirancev v Ljubljani primerljivi ali nekoliko višji kot v preostalih destinacijah, kjer so njihovi kongresi. Moški udeleženci so sicer lani porabili 9,3 odstotka več kot udeleženke, predvsem na račun višje porabe za hrano in pijačo, prenočitve, izlete in zabavo.

Največje možnosti za ustvarjanje dodatne potrošnje kongresnih gostov ima Ljubljana na področju kulture, prevozov v destinaciji, zabave, izletov po kongresih in pred njimi ter nakupov in drugih osebnih izdatkov.

Splošno zadovoljstvo z obiskom Ljubljane

Skoraj vsi udeleženci (95,6 odstotka) bi se v Ljubljano vrnili, zanimajo pa jih tudi dogodki v regiji.

Večina kongresnih gostov je kongres, ki so se ga udeležili, ocenila v skladu s pričakovanji, skoraj polovica (45,5 odstotka) pa kot boljšega od pričakovanj.

Kongresni gostje si v Ljubljani želijo boljšo ponudbo za nakupovanje, zabavo in nočno življenje. Kakovost nastanitev, kongresna prizorišča, lokalno kulinariko in razmerje med kakovostjo in ceno so ocenili kot povprečne.

Ključne prednosti Ljubljane pa so po njihovem mnenju občutek varnosti v destinaciji, prijaznost in gostoljubnost ljudi ter čistoča in urejenost mesta.