Na Zasavsko Sveto goro vodi več planinskih poti; mi se bomo nanjo vzpeli z Vač – naselja, ki je znano po prazgodovinskih najdiščih, še zlasti po najdbi halštatske situle (Vaške situle), in geometričnem središču Slovenije Geossu v bližnji vasi Slivna.
Ko se pripeljemo na Vače, kmalu opazimo lesene kažipote, med drugim tudi za planinsko pot na »Zasavsko goro«, ki povede sprva še po asfaltni cesti proti naselju Klenik. Ob njej opazimo leseno skulpturo – tukaj so namreč postavili Alejo ustvarjalnosti s skulpturami, delom samorastnikov, ki pripovedujejo zgodbe o območju in človekovem življenju ter medosebnih odnosih. Opazimo tudi vrh stolpa cerkve sv. Križa na vrhu gozdnatega hriba (Slemško), mimo katere nas bo vodila pot.
Knafelčeva markacija in puščica nas s ceste kmalu povedeta proti gozdu, sprva po kolovozu, s katerega se hitro odcepi ožja gozdna steza, ki se malce strmeje vzpne in ki ji zvesto sledimo naravnost, dokler nas ne pripelje do cerkve sv. Križa (670 m). Slemško je po zapisanih podatkih namreč že domala dvesto let cilj romanj ob petkih v postnem času.
Pot nadaljujemo ob cerkvi po desni strani, po kolovozu, ki se sprva blago spušča. Tu se planinske markacije začasno »izgubijo«, so pa verodostojni kažipoti kapelice s skrivnostmi žalostnega dela rožnega venca. Markacije se znova pojavijo, tik preden se gozd odpre v travnik, kmalu pa smo spet na širši makadamski gozdni poti, kjer opazimo tudi informativne table Arheološke poti Vače. Zatem smo spet na travniškem kolovozu, pa v gozdu ...
Čez čas se skozi gozd po travniku spustimo na makadamsko cesto (po njej se bomo pozneje vrnili v Klenik in na Vače) in se odpravimo levo proti naselju Vovše; cesta, ki povede tudi mimo manjšega kamnoloma, se večinoma zložno do zmerno vzpenja. V Vovšah gremo mimo prvih hiš, po širokem kolovozu, ki reže travnike, pa skozi gozd, pa spet med travniki, kjer se nam v lepem vremenu odpre pogled na Triglav, dokler ne dospemo do starejših hiš – tukaj zapustimo široko pot in se vzpnemo na ožjo stezo, ob kateri nas kmalu pričaka lesen kažipot: »Zasavska Sveta gora 30 min«. Vzpenjamo se po široki stezi po gozdu, do naslednjega razpotja, kjer se lahko odločimo za daljši (30 minut) in krajši (20 minut) pristop do cilja. Prvi povede po grebenu, drugi po pobočju: po prvem se bomo vzpeli, po drugem pa se bomo vrnili proti izhodišču.
Po grebenu vodi prijetna stezica v zavetju gozda, čez čas pa se z njega spustimo na kolovoz. Do vrha je le še kakšnih deset minut vzpona, izmenjaje po kolovozu in gozdnih stezi, dokler nas travnata potka ne privede na asfaltno cesto tik pod cerkvijo. Ta se skriva očem tako rekoč do konca, zato je pogled nanjo prav osupljiv.
Po cesti se vzpnemo do romarske cerkve Marijinega rojstva, od koder se v lepem vremenu odpre izjemen razgled – od Triglava do Pohorja pa tja do Snežnika.
Malce pod cerkvijo je Planinski dom na Zasavski Sveti gori.
Sestop
Na izhodišče se vrnemo sprva po isti poti, do razcepa, kjer izberemo stezo, ki reže pobočje. Znajdemo se na peščeni stezi, ki jo na eni strani obdajajo skale, na drugi se spuščajo strma pobočja; to je edini del poti, ki je nekoliko izpostavljen, je pa slikovit. Sčasoma nas spet objame gozd, steza postane mehkejša in kmalu smo na razpotju, od koder se vrnemo v Vovše in se po isti poti, po kateri smo prišli, vrnemo proti Vačam. Poldrugi kilometer pred njimi, tam, kjer smo se prej spustili iz gozda, nadaljujemo po makadamski cesti, po kateri dospemo v Klenik. Tam stoji ob cesti povečana replika Vaške situle. Od tod stopimo skozi vas nazaj proti Vačam.
Izhodišče
Vače (37 km iz središča Ljubljane). Parkiramo na manjšem parkirišču pri vaški cerkvi ali na večjem pri pokopališču, ki je nekoliko više v vasi. Od tod se vrnemo do kažipotov, ki jih opazimo, ko se pripeljemo v vas, in nadaljujemo proti Kleniku.