Pojdi na vsebino

Šmarna gora: pot čez Grmado (669 m)

Na "streho Ljubljane" po nekoliko zahtevnejši, a zato precej slikoviti poti.

Na Šmarno goro se lahko vzpnemo tudi prek grebena malce višje Grmade (676 metrov), tako da imamo "v žepu" dva vrhova v kratkem času.

Kdor si želi v Ljubljani počutiti kot Ljubljančan, naj se vzpne na Šmarno goro! Ta najbolj priljubljen pohodni cilj na robu prestolnice je ob lepih dneh, še zlasti ob koncih tedna, pravi družabni oder. Tudi (ali predvsem) zavoljo vrhunskega razgleda in odlične domače gostilne na vrhu. Na njem si, še zlasti v jasnem vremenu, splača vzeti čas za uživanje v zavetju romarske cerkve in v razgledu na Ljubljano s Savo in okoliške hribe ter Alpe. Pa tudi za malico ali kosilo iz gostilne Ledinek, kjer strežejo tradicionalne slovenske jedi. Pod cerkvijo so igrala za otroke in fitnes na prostem, preden sestopimo, pa lahko pozvonimo za srečo – malce pod vrhom je zvonček sv. Antona, "zvonček želja."

Potek poti

Ta pot je sicer daljša, strmejša in bolj izpostavljena od Poti čez Spodnjo Kuhinjo; del poti namreč preči razmeroma strmo pobočje, zato je tukaj potrebna še večja previdnost pri hoji; ponekod se pot tudi strmeje vzpne čez skale.

Pot se začenja v Tacnu, kjer je (plačljivo) parkirišče in do koder se je mogoče pripeljati tudi z avtobusom. Od parkirišča nas planinske oznake povedejo proti vznožju hriba, kjer se vzpnemo v gozd, sprva po Poti čez Spodnjo Kuhinjo po razmeroma strmi in nadelani poti, ki se po prvem vzponu razširi in dokaj zravna. Tukaj nas kažipot usmeri levo na Mazijevo stezo.

Ta se dviga in spušča, oža in širi, dokler nas oznake ne povedejo na pobočje grebena Grmade, deloma po prijetni mehki stezi, deloma po skalah. Ko dosežemo vršni greben, se Mazijeva steza konča; vzpon proti Grmadi se nadaljuje po razgibanem grebenu (skale!), s katerega se v jasnem vremenu občasno že odprejo pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe na levi. Neizrazit vrh Grmade dosežemo v dobrih desetih minutah. Informativna tabla na vrhu nam je v pomoč pri prepoznavanju hribov na drugi strani doline.

Pot nadaljujemo po grebenu, dokler se ne spusti v gozd in do sedla, kjer se priključimo Poti čez Spodnjo Kuhinjo. Hodimo po udobnem makadamu, dokler se pot ne razcepi na dvoje: za zadnji vzpon na vrh lahko nadaljujemo po široki makadamski poti ali pa stopimo v gozd in se vzpnemo po ožji, bolj skalnati in strmejši poti, ki povede mimo kapelice sv. Sobote. Predlagamo vzpon po tej in spust po položnejši poti.

Sestop 

Po Poti čez Spodnjo Kuhinjo

Dostop do izhodišča

Gostinska ponudba:

Podrobnost

  • Razdalja 3147m

  • Trajanje 1:30h

  • Višinska razlika 450m

  • Težavnost Srednja

  • Višina 669m

Pomagajte nam izboljšati spletno mesto

Ste našli informacije, ki ste jih iskali?